Izjemno atletsko leto 2025. Kako ponosni ste na to, da vodite zvezo, ki je tako uspešna?
Zelo sem ponosen. Leto 2025 je bilo za slovensko atletiko res izjemno, verjetno celo najboljše v naši zgodovini. Uspehi pa niso rezultat posameznika, ampak celotnega sistema – atletov, trenerjev, klubov, strokovnega sveta in vseh ljudi na zvezi. Moja naloga je, da sestavim ekipo, ki se trudi ustvariti najboljše pogoje, v katerih lahko vrhunski športniki dosegajo vrhunske rezultate. Očitno nam je lani to uspelo, vidi se, da sistem deluje, to je zame kot predsednika največje zadovoljstvo. Seveda pa se ta uspeh, to uspešno leto, ni zgodilo čez noč. Dejansko je to posledica dela v daljšem obdobju, kjer so se v letu 2025 vsi elementi zložili v izjemno celoto.
Ali se lahko ponovi leto 2025 ali ga lahko celo presežemo?
Odkrito rečeno, v smislu organizacije zveze bo težko ponoviti tako leto, saj je bila energija, ki je spremljala slovensko atletiko v letu 2025 izjemna. Zagotovo se k temu cilju trudimo, ampak dejstvo je, da zveza ni podjetje, ampak skupek različnih interesov. Ko jih povežeš, se zgodijo neverjetne stvari. Kar se tiče pa tekmovalnih dosežkov pa verjamem, da to nikakor še ni vrhunec, saj ima slovenska atletika dovolj kakovosti, da gremo še na višjo raven. Imamo kombinacijo izkušenih vrhunskih atletov in zelo obetavno mlajšo generacijo. Naš cilj ni samo ponoviti enega izjemnega leta, ampak zgraditi stabilen sistem, ki bo dolgoročno prinašal vrhunske rezultate. Nenazadnje nam, ki vodimo zvezo v tem obdobju, v vitrini še vedno manjka olimpijska kolajna, in prepričam sem, da jo bomo osvojili.
Kakšen je bil proračun zveze v najuspešnejšem letu?
Proračun zveze je bil v letu 2025 rekorden, kar nam je omogočilo boljše pogoje za delo z reprezentanco in podporo najboljšim atletom. Več sredstev smo namenili neposredno programom vrhunskega športa, pripravam in strokovni podpori, kar se je na koncu pokazalo tudi v rezultatih. Rekord smo dosegli zaradi organizacije Evropskega ekipnega prvenstva, ki smo ga organizirali v Mariboru. Na tak način smo dobili dodatna sredstva s strani države, Evropske atletike in novih sponzorjev.
Je slovenska atletika unovčila izjemne dosežke s tem, da je pridobila nove sponzorje?
Uspehi zagotovo pomagajo pri prepoznavnosti, vendar je delo na področju sponzorstev dolgoročen proces. Nekateri partnerji so z nami že vrsto let, kar kaže, da zaupajo aktualnemu projektu slovenske atletike. V zadnjem obdobju smo uspeli okrepiti sodelovanja in pridobiti tudi nove partnerje, vendar si želimo, da bi gospodarstvo še bolj prepoznalo potencial atletike. Dejstvo je, da ne more celoten športni sistem v Sloveniji temeljiti samo na državi. Eden izmed večjih uspehov preteklega leta je tudi to, da smo uspeli prepričati določene sponzorje, da so se nam pridružili zaradi podpore prej omenjenemu prvenstvu, nato pa so ostali še naprej, saj so prepoznali naš trud ne samo na športno-tekmovalnem področju, ampak tudi na drugih področjih.
Nekaj atletov in atletinj počasi končuje kariero. Toda mladih je več kot dovolj. Kje je razlog, da ni generacijskih lukenj?
Trenutno ne vem za nikogar, ki bi že zaključeval s kariero. Seveda se lahko zgodijo poškodbe ali pa materinstvo, ki vpliva na iztek kariere, ampak se trudimo, da tudi takšnim atletom in atletinjam
poskušamo olajšati obdobje sprememb. Res je nekaj atletov že v zrelih letih, ampak še dajejo veliko energije, kar je nam znak za podporo. Za njimi pa prihajajo atleti v različnih starostnih kategorijah. To je posledica odločitve iz polpreteklosti, da se podpira širšo sliko in ne samo vrhunskosti. Na tak način se v zadnjih letih gradi piramida, da imamo v ozadju zadosti atletov, ki čez kakšno leto ali dve stopijo na svetovni oder. To se je videlo lani na ekipnem prvenstvu, kjer je reprezentanca pokazala širino, ki jo mnoge druge velesile ne zmorejo. Slovenska atletika gradi ustrezno platformo v sklopu dobro organiziranega sistema državnih prvenstev, reprezentančnih programov, mednarodnih mitingov in šolske atletike. Ta piramida omogoča, da talenti pridejo do izraza in da imamo stalno dotok novih atletskih talentov in navdušencev.
Kako delate s klubi in kakšen vpliv ima na vse skupaj strokovni svet?
Klubi so člani zveze, klubi imajo vsake štiri leta možnost vplivanja na usmeritev zveze za prihodnje obdobje. Očitno so v meni in ostalih članih upravnega odbora prepoznali skrb zanje. Mnogokrat slišim, da klubska scena v športu nasploh počasi umira. Tudi v atletiki nismo povsem imuni na to, ampak trud in vlaganje v klube se že obrestuje. Klubom kažemo smer, smo jim v pomoč pri administraciji, tudi pri kakšnih zapletih, ki se zgodijo, predvsem pa jim pomagamo, da pridejo do osnovne infrastrukture. Ko bo dokončan Atletski center v Ljubljani, bo imela slovenska atletika pogoje, ki jih ima redko kateri šport ne samo v Sloveniji, ampak tudi v širši regiji.
Atletika še vedno nima mesta v slovenskem medijskem prostoru, ki bi si ga glede na svoje uspehe zaslužila. Kaj lahko naredite?
S tem se ne strinjam v celoti. Mogoče se atletika ne pojavlja na rumenih straneh, prav tako se mediji načeloma ne ukvarjajo z obstranskimi zadevami naših atletov, vsekakor pa se v slovenskem medijskem prostoru poroča o vsakem članskem dogodku, ki se zgodi v Sloveniji, o vseh rekordnih dosežkih in večjih uspehih naših atletov. Kljub temu, da je sezona razdeljena na dva vrhunca, zimskega z dvoranskim prvenstvom in poletnega s prvenstvom na prostem, se o atletiki poroča celo leto. Ne skrivam pa, da bi želel še več medijske pozornosti. To je izziv, zlasti preboj na kakšni komercialni televiziji. Atletika ima ogromno zgodb, odlične športnike in vrhunske rezultate, zato si zagotovo zasluži še več prostora. Na zvezi bomo morali še bolj vlagati v komunikacijo, digitalne vsebine in sodelovanje z mediji. Pomembno je, da atletiko približamo javnosti na sodoben in zanimiv način.
Tudi svetovna atletika glede priljubljenosti stagnira, nima prave prepoznavnosti.
Svetovna atletika išče nove formate tekmovanj, ki bi bili bolj pregledni in televizijsko privlačni. To bo letos preizkušeno v Budimpešti, kjer bo mednarodna zveza sredi septembra organizirala ultimativno prvenstvo, ki bo mešanica svetovnega prvenstva in mitinga diamantne lige. Mislim pa, da je bistvo še vedno isto - vrhunski rezultati in velike osebnosti vedno pritegnejo občinstvo.
Kakšne so nove pogodbe z atleti - finančno višje kot doslej?
Pogodbe se vsako leto prilagajajo finančnim zmožnostim zveze in rezultatom atletov. V osnovi želimo najboljšim zagotoviti čim boljše pogoje za trening in nastope. Skupna vrednost zneska, ki ga razdelimo med atlete, se že nekaj let povečuje. Letos smo dvignili tudi maksimalni znesek, predvsem pa smo nekoliko spremenili koncept rangiranja atletov. Po novem imamo v vrhunskem razredu vključenih več atletov kot kadarkoli pred tem. Pogodbe pa seveda vključujejo tudi določene obveznosti - nastope za reprezentanco, sodelovanje na državnih prvenstvih ter promocijske aktivnosti.
Kaj je vaša glavna naloga v letu 2026?
Največ časa nam vzame priprava na organizacijo Evropskega prvenstva v gorskih in trail tekih, ki bo junija v Kamniku. Gre za nov koncept tekmovanja, saj se bodo na isti progi kot profesionalni gorski tekači pomerili tudi rekreativci. Na tak način si želimo povezati vrhunsko gorsko atletiko z rekreativnimi tekači, ki jih je v Sloveniji zelo veliko. Na tak način promoviramo ne samo Slovenije kot turistične destinacije, ampak tudi zdrav in športen način življenja. Med poletjem bo po Sloveniji potekala tudi mednarodna liga. Že vrsto let smo tudi aktivni v balkanski atletiki, kjer letno prevzamemo organizacijo enega dogodka tega združenja. Letos bomo v Sloveniji gostili najboljše s širšega Balkana do 18 let. Še en projekt, ki teče vzporedno, mi je tudi zelo všeč. Po vzoru svetovne in evropske atletike gradimo moč zveze tudi na pravilih. Pripravljamo spremembe statuta zveze, v katere bomo vključili omejitev števila mandatov, vključitev spolnih kvot, pravila safeguardinga, bolj natančno določili potek mandata, volitve, kandidacijski postopek... Mogoče se to bere dolgočasno, ampak dejansko se moč športne organizacije začne pri pravilih. V zadnjem času sem bil kot odvetnik vključen v reševanje zapletov na različnih športnih zvezah v Sloveniji in izkazalo se je, da je do zapletov prišlo, ker so imeli nepopolna, dvoumna ali neustrezna pravila.
Kaj bi si želeli, da prinese leto 2026?
Želja je veliko. V prvi vrsti si želim, da bi se naši atleti z vseh velikih mednarodnih tekmovanj vračali s kolajnami. To nam zagotavlja, da ostajamo v ospredju v športu v Sloveniji. Želja je tudi nadaljevati razvoj sistema, ki omogoča vrhunske rezultate, s takim tempom, kot smo ga imeli doslej. To je v veliki meri odvisno od sogovornikov na resornem ministrstvu, tako da si želim, da bo po splošnih volitvah na ministrstvu, ki bo pokrivalo šport, toliko navdušenja za šport, kot ga je bilo zadnja štiri leta. To bi omogočilo stabilno financiranje, dobro delo z mladimi, podporo vrhunskim atletom in nadaljevanje organizacije kakovostnih mednarodnih tekmovanj v Sloveniji.
