Dva dneva, štirje poleti, dve zmagi, en rekord. Rekord, ki ga je izpulil bratu Petru. Domen je namreč v drugi seriji nedeljske tekme poletel še meter in pol dlje kot pa brat Peter pred desetletjem. Pristal je pri 245,5 metra. V kahlo, kot radi rečemo. Bilo je zelo daleč, zelo na ravnem, a posnetki in fotografije, kot je spodnja, zelo dobro pričajo, da je šlo za čist skok in s tem veljaven rekord. Kar pa smo od Domna tako ali tako že navajeni.
Zanimivo je, da tokrat pravih pomislekov glede veljavnosti skoka sploh ni bilo - večni iskalci napak in tisti maloštevilni (iz tega ali onega razloga) nasprotniki našega izjemnega šampiona so se komajda oglasili, tudi če so videli posnetek zgolj od zadaj. Kot da bi vedeli, kaj bo sledilo, ko bodo vse skupaj od spredaj lahko videli tako, da bo kristalno jasno vse, kar se je ob pristanku pri rekordni daljavi zgodilo. Domen je v tem pogledu že pravcata blagovna znamka.
Oziroma je blagovna znamka njegov doskok. Nanj je svet začel biti pozoren lani v Planici, ko je poletel do svetovnega rekroda in so kritiki hitro skočili, da je z zadnjico sedel v tla. A je posnetek od spredaj pokazal, da ima Prevc edinstveno zmožnost zadnjico zadržati navzgor tako, da se z rokama potegne za kolena. Enako je bilo ob rekordnem skoku v Willingenu. In čeprav mu je tokrat levo nogo na neravnem doskočišču celo potegnilo navzven ter je bil bližje resni nezgodi, so roke okoli kolen spet naredile svoje.
Prav neverjetno - čeprav je bil tokrat res bližje težavam in kakšnemu delu telesa v snegu, tudi najbolj nejeverni Tomaži niso niti pomislili, da je bilo kaj narobe. Samo čakali so na sliko, kot je spodnja - da bodo lahko odkrito občudovali, kakšna je to zbranost, kakšna je to moč, kakšna je to sposobnost. Res prava blagovna znamka najboljšega na svetu - morda vsaj pri poletih res celo najboljšega vseh časov. Rekorderja vseh rekorderjev.
