Začelo se je nič kaj gostoljubno. Precej neusmiljeno je bilo namreč do velike, zelo veli množice slovenskih navijačev predvsem vreme. Če so se na dosedanjih tekmah pritoževali predvsem nad tem, da so jim organizatorji pobrali večino navijaških rekvizitov, je zdaj k temu svoje dodal dež. Pošteno jih je pral vse popoldne v središču Predazza, na poti na skakalnico in pod njo.
Bil je nenavaden, ne pogosto viden prizor. Skakalci so skozi zrak prihajali pod žarometi, v svetlobi katerih so se vrtinčile snežinke, celo še pristali so v njih - nato pa se odpeljali v dež. Na srečo je v primerjavi s poskusno serijo v prvi tekmovalni malce zmanjšal svojo intenzvinost, sta se pa seveda hkrati večali napetost in navdušenje. Sploh ker je Prevc najboljšima dosežkoma s svojih zadnjih dveh skokov za trening dodal še najboljšega tik pred tekmo.
A ta v prvi seriji ni potekala čisto po načrtih. Zelo glasnemu Philippu Raimundu recimo sploh ne, kajti dobitnik zlate kolajne z male skakalnice je za svoje standarde in predvsem za svoje visokoleteče napovedi skočil zelo slabo in bil v trenutku iz boja za odličja. Slovenska skakalca Timi Zajc in Anže Lanišek sta medtem eden izpadel iz finalne serije in drugi jo ujel za rep, kar malce skrbi zbuja v luči ponedeljkove tekme parov. No, potem pa so tu Domnovi načrti.
Da so bili pod točko ena zlati, je seveda jasno. Ogromno večino tekem na takih skakalnicah je Prevc v svetovnem pokalu dobil, v skupnem seštevku tega tekmovanja vodi premočno, v Predazzo je prišel kot prvi, če ne kar edini favorit. V prvi seriji nje sicer nastopil odlično, a s 138,5 metri vendarle ne tako ekstremno, kot smo Domenatorja bili marsikdaj vajeni. Vseeno bi bilo dovolj za kar lepo vodstvo, toda ...
Temu toda je ime Ren Nikaido. Japonec je grozil na treningih, videti je bil nevaren, samozavesten, motiviran. In ne samo da je poletel do magične meje 140 metrov, pri tem je bil izjemno lep in zanesljiv. Morali smo reči bobu bob, zlato odličje je prijel z roko in pol, sedem točk prednosti je bilo ob taki njegovi formi veliko. Treba je bilo v prvi vrsti misliti na branjenje srebra in nasploh odličja, a nikakor ne opustiti upanja na uspešen popoln napad na vrh.
Mimogrede, Lanišek ga je v drugo povsem polomil, a vsaj za ta večer je bil slovenski fokus že drugje. Izrazito drugje. Pri vprašanju nove kolajne, seveda - zlata ali srebra. Pozoren je bilo treba biti na skoke vseh, ki so bili uvrščeni za Domnom. Sledili so si odlični skoki, pritiska ni bilo malo. Novo medaljo si je zagotovil Poljak Tomasiak, Prevc pa je ne samo ga prehitel, temveč s fantastičnimi 141,5 metri pošteno vrgel rokavico Nikaidu. Preveč za Japonca. Nor preobrat, zlato za Slovenijo, delirij navijačev.
