Precej očitno je, da je Domen Prevc na svoje prve olimpijske igre - mimogrede, ta podatek se sliši naravnost neverjetno - pripotoval izjemno dobro razpoložen. Ne da bi sploh stopil na tekmovališče, je to jasno pokazal in obenem potrdil svoj zelo poseben sloves in status tako znotraj svoje družine kot širše. Pravcati moderen zvezdnik, netipičen za svoje okolje - kot smo poudarili že večkrat.
Na prizorišče je pripotoval pozneje od pričakovanj. Izpustil je četrtkov trening in prišel v petek direktno na otvoritev, tam pa ob vihtenju slovenske zastave seveda nasmejal vse s pripombo, da mu v nasprotju s smučmi ni zdrsnila in da ni povzročil novega škandala. Kot je nasmejal tudi, ko se je na srebro sestre Nike odzval z zapisom, da je zdaj edini skakalni otrok v družini brez olimpijskega odličja.
Da, tudi ta podatek zveni neverjetno oziroma je pravcati svetovni fenomen. Sploh če vemo, da po Petrovi zbirki, Cenetovemu dodatku in Nikini prvi kolajni Domen na sceno prihaja s kar štirimi priložnostmi, med katerimi bi moral biti kandidat za medaljo na vseh, na kakšni pa tudi izrazit favorit. Zdi se, da na veliki skakalnici tako ali tako, veliko pa je bilo zanimanja za to, kako bo videti na mali.
Takšnih naprav nikoli ni imel rad, v zadnjem obdobju pa na njih praktično ni tekem, tako da je bilo težko oceniti. Morda je zato mogoče razumeti nekatere, ki so dejali, da prvih treningov na Domnovem mestu ne bi izpustili. Hkrati pa smo z veliko radovednosti ta nedeljski večer odšli nazaj pod skakalnico pogledat, kaj lahko na njej ponudi daleč najboljši in premočno vodilni tekmovalec svetovnega pokala.
Po čudovitem dnevu se je naredil še en miren večer, idealen za nemoteno skakanje, kar nenavadno izrazito pričakovanje pa 24 ur pred tekmo ni bilo prisotno le med slovenskimi spremljevalci dogajanja, temveč širše. Ko je bil čas za Domnov nastop, je bilo to mogoče čutiti, sledilo pa je ... No, nekaj srednjega za njegove standarde. Z 99 metri je bil med daljšimi, a ne najdaljši - skupno pa 4. v prvi seriji. A ni se zdelo, da bi nas moralo skrbeti.
Pred njim so bili Nemec Philipp Raimund, Poljak Kacper Tomasiak in Norvežan Kristoffer Eriksen Sundal, a razlike so bile minimalne. Manj sta se izkazala preostala slovenska orla. Anže Lanišek je bil s skokom do 96,5 metrov 20., Timi Zajc pa s skokom do 94,5 metrov 23.
Seveda pa je bila prisotna želja, da bi v luči ponedeljkove tekme Domen pokazal, da je na tej skakalnici lahko vsaj zanesljiv, če že ne povsem prevladujoče na vrhu - kot je bil to nazadnje na mnogo večjih napravah. Skoki v drugi seriji so bile občutno daljši, ne pa tudi Domen, ki je ostal pri daljavi iz prve serije in osvojil zgolj deseto mesto. Nekaj več skrbi? Malo vsekakor.
Tik za njim je tokrat končal Lanišek na 11. mestu, Zajc pa je bil v izredno majhnih razlikah šele 28. Drugi trening sta sicer dobila Raimund in Stephan Embacher, ki sta bila izenačena na prvem mestu.
Kaj smo pričakovali od tretje, zadnje serije, je težko reči. Vsekakor je bil to zadnji skok za trening pred tekmo - ne pa seveda še čisto zadnji, kajti v ponedeljek zvečer bo v skladu z ustaljeno prakso potekala poskusna serija. Vseeno bi bilo nedeljo za seboj precej bolje zapustiti z lepšimi občutki in obeti ter boljšo napovedjo za nastop na tej res majhni, za moderne skakalce neprimerni napravi. A ni bilo čisto tako. 101 meter to sicer govori, vendar v močni konkurenci je Domen na razpredelnici še precej zdrsnil. Celo na 21. mesto. Je pa v zadnji seriji s 104,5 metra precej bolje nastopil Anže Lanišek, ki je zasedel peto mesto. Pred Prevcem je bil tudi Zajc, ki je bil 12. s skokom do 100 metrov. Najboljši je bil tokrat Norvežan Marius Lindvik pred Raimundom in Sundalom.
Povsem zares se olimpijske igre za skakalce začenjajo jutri ob 19. uri s prvo serijo posamične tekme, še uro prej je na sporedu poskusna serija, ki bo zadnja možnost za spoznavanje s to skakalnico.
