Pisali smo o tem, da je skakalno prizorišče v Predazzu v vseh pogledih videti, kot da se je nekdo odločil na hitrico, brez da bi ga pred tem o tem obvestili organizirati neko športno tekmovanje nižjih kategorij in razreda. Morda vam je po televiziji vse skupaj še videti sprejemljivo, a v katerokoli strani onkraj očesa kamere so blato, nedokončanost vsega in odsotnost vseh stvari, ki bi jih obiskovalec pričakoval.
Zanimivo je, da je Predazzo sicer imenitno mestece, ki je prihod velikega števila gostov znalo izkoristiti z dvigom cen v nebo in z ustvarjanjem ozračja, nad katerim se ne more pritoževati nihče. A ko se iz središča dvigneš dva kilometra do skakalnic, prideš nekam, kjer smo pravzaprav novinarji z nekaj izkušnjami z velikih tekmovanj, ki pravzaprav še najbolj pomagamo vsem - in obiskovalcem in ... organizatorjem.
Med temi novinarji boste zelo težko našli italijanskega. Ne samo da so smučarski skoki porinjeni globoko v dolino, porinjeni so tudi globoko v ... ne drugi, tretji plan. Čeprav ni povsem res, da so v tem športu v ospredju države, od katerih si tukaj ne obetajo ničesar - navsezadnje je Japonska velik in pomemben trg -, je celotna slika vsekakor videti tako. Medijski odnos na kraju dogajanja pa gre z roko v roki s tem.
Odličen, če ne kar najboljši primer, je nedeljska številka legendarne La Gazzette dello Sport s poetično klasičnim 'Mamma, che Italia' na udarni naslovnici. Ko se človek sprehodi po njenih straneh, komaj verjame svojim očem. To so zimske igre, športov ni veliko, odločitev o kolajnah na posamezni dan še manj in na prvi, sobotni, dan neke tovrstne gneče sploh ni bilo. A zaman boste iskali karkoli iz Predazza.
Dve strani je dobila prva italijanska zlata junakinja Francesca Lollobrigida, tri strani sta dobili dve italijanski smukaški kolajni. Po eno stran napoved ženskega smuka, biatlon in napoved deskanja - spet vse skozi, razumljivo, italijanske oči. Italijani so dobili še eno stran sankačev in eno stran polemik okrog TV prenosa otvoritve na nacionalni televiziji. Potem pa pridemo do mednarodnih tekem in do bridkega spoznanja.
Ena stran za Johannesa Klaeba, norveško tekaško legendo. Ena za Ilio Malinina, ameriško drsalno senzacijo. In skoraj ena za Sidneyja Crosbyja, kanadsko hokejsko ikono. In ženski skoki z norveškim zlatom, slovenskim srebrom, presenečenjem, solzami, noro družinsko zgodbo, dramo? Ne strani, ne stolpca, ne črke. Vse, kar dobite, je tabela včerajšnjih rezultatov, v kateri na dnu najdete tudi - skoke in Niko. Zanimivo, Rok Možič ima nekaj strani naprej ime v naslovu in ... pol strani.
