V Bischofshofen romajo množice Slovencev, Domen Prevc je premočno vodilni v skupnem seštevku, vse je pripravljeno za veliko slavje tretje slovenske zmage na turneji štirih skakalnic in druge v družini Prevc - potem ko je pred točno desetimi leti na točno tej skakalnici in na točno ta dan slavil njegov starejši brat Peter. A danes so skoki nekaj povsem drugega, kot so bili tedaj in kot so bili pravzaprav kadarkoli v svoji zgodovini. Trenutno je to šport v izraziti tranziciji, v kateri je mogoče praktično vse.
Da bo Domen, ki ne samo da ga odlikujeta izjemna forma in izjemno dovršen osebni slog skakanja, ta praznični (v Avstriji je zaradi dneva svetih treh kraljev dela prost dan) torek še dvakrat opravil z odliko, skorajda ni dvoma. Čeprav v športu - nobenem športu - zagotovil ni, pa si nihče ne zna predstavljati scenarija, v katerem se 26-letni Slovenec ne bi uvrstil v drugo serijo in s tem zapravil več kot 40 točk prednosti pred celotno konkurenco. Si pa zato marsikdo zna predstavljati nekaj drugega.
Dovolj je en kratek sprehod po avstrijskih in nemških medijih. Če je bila skozi leta turneja zgolj športni in tudi nekakšen folklorni praznik tamkajšnjih televizijskih in radijskih postaj, digitalnih in natisnjenih časnikov ter še česa, je letos drugače. Mnoga vidna občila celo govorijo o tem, da so slovite štiri skakalnice in tekme na njih zasenčene z vsemi mogočimi pravili, predvsem pa z raznimi poskusi kršenja pravil, goljufij, manipulacij z opremo, lova nanj in tudi lova na čarovnice.
Vsi priznavajo, da je težko vedeti, kaj je trenutno res in kaj ne. Kdo je res goljufal, kdo je poskušal goljufati, kdo je bil zgolj žrtev smole in kdo se uspešno sprehaja po meji - pravih odgovorov ne pozna praktično nihče. Hkrati pa si nihče ne upa reči niti to, ali so kontrolorji dosledni, ali res kaznujejo vse kršitve in ali sploh imajo tako kriterije kot orodja, ki lahko s popolno gotovostjo zagotavljajo, da so vsi kršitelji res kršitelji in da je v danem trenutku vsem res jasno, kaj in zakaj se je zgodilo.
Diskvalifikacija Timija Zajca z dveh tekem in posledično s celotne turneje je dober primer, v katerem vsaka stvar zagotavlja svoje, realno pa ni mogoče vedeti, kdo verjame sam sebi, kdo manipulira, kdo je naredil napako in zakaj je temu tako. Seveda kot Slovenci mislimo in verjamemo, da vemo - a v resnici ne moremo vedeti zares, kajti jasno je, da so linije tanke, kriteriji še vedno ohlapni, šport pa v lovu na detajle tako zelo specifičen, da je hoja po robu verjetno pogosto neizbežna.
In s tem smo pri zadnji tekmi, pri Domnovi prednosti in pri zagotovitvi zlatega orla. Nobenega dvoma ni o tem, da mu ga lahko najlažje vzamejo (tako ali drugače je ta beseda prava) ravno tako, da nekdo nekje najde nekaj, zaradi česar njegov nastop v Bischofshofnu oceni kot tak, ki ni v skladu s pravili. Avtomatsko bi to pomenilo točkovno ničlo za obe seriji, s tem pa zmaga v skupnem seštevku seveda ne bi bila več mogoča. In to ni paranoja, to je zgolj popolna realnost sveta, v katerem živimo.
Trenutno je to pač svet, v katerem nihče ne verjame nikomur in v katerem so - tako kot nekoč zaradi dopinga v kakšnem drugem športu - najboljši bolj na udaru obtožb in pomislekov kot pa občudovanja in hvalospevov. Po vseh prevarah, poskusih prevar, manipulacijah in bodisi kaznovanih bodisi skrivnostno nekaznovanih prestopkov je Domen ujet na vrtiljaku, v katerem je treba pričakovati nepričakovano in v katerem je jasno le to, da ni v resnici jasnega nič. In da je posledično mogoče vse.
Ne verjamemo v teorije zarote, toda ... Verjetno je Prevc v tako dobri formi, da bodo on in ostali v slovenskem taboru celo več pozornosti kot obema skokoma posvetili opremi. In temu, da bi bilo vse ne samo v skladu s predpisi, temveč konkretno in jasno in nedvoumno in na debelo znotraj njih. Za vsak primer. Za vsak primer, da bi imel kak Nemec, Avstrijec ali kdo tretji preveč bujno domišljijo in preveč navdiha. Za vsak primer, da bi se od nekod pojavilo nekaj novega. Pač za vsak primer.
Že tako ali tako bo to zmaga - če bo oziroma ko bo -, ki bo šla v zgodovino kot drugačna in o kateri bo po vseh aferah in škandalih marsikdo imel marsikaj povedati. To je pač neizbežno in tu ne more nič pomagati ne Domen ne kdorkoli drug. A pomembno je, da kakršnakoli pač že bo in da kakorkoli jo bodo že razlagali zdaj kar nekako ihtavi mediji v Avstriji, Nemčiji in na Norveške, je nič ne more vzeti. To je naloga in dolžnost slovenskega tabora, hoja po katerikoli meji ne pride v poštev, vseeno pa čisto brez sreče vendarle ne bo šlo.
