Zelo kmalu je bilo jasno, da ne samo da bi morala Slovenija v Kragujevcu izničiti poraz s tremi zadetki iz Celja, temveč da bo morala zmagati s štirimi goli naskoka. Ritem doseganja golov je bil na povratni tekmi namreč neprimerno nižji kot na prvi in to je stvar za Slovence še otežilo. Ti so v prvem polčasu praktično ves čas še dodatno zaostajali, tako da so se možnosti zdele še manjše. In šele v drugi polovici drugega dela so se spravili v položaj, ko bi bil preobrat vsaj približno mogoč.
Šele pet in pol minut do konca je Slovenija povedla za dva zadetka, tedaj pa se je tudi zgodilo nekaj, kar je zelo težko razložiti. Slovenski vratar je namreč vknjižil še tretjo zaporedno noro obrambo in zdelo se je, da ima Slovenija napad za +3. Toda ko je žoga zadela v šestmetrskem prostoru ležečega Srba, sodnika tekme nista prekinila. Nato pa Slovencem na začudenje vseh dosodila vračanje žoge vratarju in vrnila napad Srbiji. Resnično sporen in sila neljub dogodek.
Vseeno pa je Slovenija naredila zelo malo za to, da bi si zaslužila preobrat. Ob končnem porazu 20:23 (v zaključku so šokirani Slovenci torej povsem popustili) bod v oči podatek o zgolj 20 dosežeih zadetkih. Ne boste verjeli, a to je toliko, kolikor so jih Srbi dosegli v Celju ... v prvem polčasu! Je treba še kaj dodati? Verjetno ne.
