A Zormanovi desni roki, pomočniku Mirku Skoku, tovrstni hvalospevi ne godijo. Nasprotno. Žalostijo ga.
Če ne prek malih zaslonov v poznem nedeljskem večeru, pa v ponedeljkovih jutranjih novicah, kot je napovedal kapetan, je cela rokometna Slovenija videla, kako je četa Uroša Zormana proti Švici vstala od mrtvih in po zaostanku z -9 v drugem polčasu prišla do zmage s +3 za predčasno napredovanje v glavni del Eura v Skandinaviji. V torkovem večeru (20.30) bo šlo 'le' še za dve točki popotnice za Malmö, kjer Slovence od petka dalje čakajo dvoboji z Islandci, Madžari, Švedi in Hrvati.
Da je tako, je imel prste vmes tudi Mirko Skoko, ki je po Zormanovem rdečem kartonu ob izidu 17:24 dobrih 22 minut pred koncem prevzel glavno besedo ob slovenski klopi in z roba igrišča orkestriral preobrat. Po navodilih šefa s tribune, kot je takoj poudaril Skoko, ko smo ga vprašali, če ga je Zorman počastil s kakšnim pivom v zahvalo za opravljeno delo.
"Vsi skupaj smo bili veseli. Zmagal je sistem, ne mene izpostavljati. Poslušal sem Uroševa navodila in tako je šlo. Ne bi delal drame iz tega," je skromno dejal Skoko in nadalje pojasnil: "Bila sva v konstantni komunikaciji. Kar smo delali na treningih, smo delali potem na tekmi. Rdeči karton je zbudil fante, vratarja sta začela braniti, vsi smo se dvignili. Hitro smo jih ujeli, ne?"
Niti ene grde besede ni rekel sodniku
Res hitro, saj so Slovenci še v 44. minuti zaostajali za sedem zadetkov. Takrat se je Skoko že navadil na nove okoliščine, ki sta jih Sloveniji nakopala norveška sodnika. Moramo priznati, že Zormanova dvominutna izključitev se je vsaj sodeč po dostopnih posnetkih zdela stroga, kaj šele rdeči karton.
"Popolnoma neupravičeno ga je dobil, to moram povedati. Niti ene grde besede ni rekel sodniku. Nič. Ne vem, zakaj sta tako hitro pokazala karton. Sam sem dobil adrenalinsko bombo, moram priznati, da ni bilo enostavno, čeprav sem vedel, kaj me čaka. Pol minute sem potreboval, da sem prišel iz šoka. Potem je takoj stekla komunikacija z Urošem, dal mi je navodila. In šli smo naprej, nismo imeli kaj," je s spominjanjem na to nepozabno izkušnjo nadaljeval trener novomeške Krke.
Zorman je črna ovca, to ni fer
In Zormanov pomočnik, ki bi ga v slovenskem rokometu (marsi)kdo raje videl na selektorskem stolčku. Ko je Slovenija dokončala čudežen preobrat, so se namreč v komentarjih pod objavami s poročili o zmagi v medijih in po družabnih omrežjih vsuli tovrstni komentarji. Češ, da je Zorman okrepil Slovenijo s tem, ko je zapustil klop, da naj ostane kar na tribuni, da naj vodstvo RZS na selektorski stolček raje ustoliči Skoka …
"Tudi do mene je to prišlo. Ampak to so neumnosti. To res ni fer do Uroša, ne vem, zakaj se mu to dogaja. Ves čas je črna ovca, v medijih in povsod. Ampak saj vemo, za dobrim konjem se praši. Uroš je uspešen človek in sam bi rekel, da pri dosti ljudeh to izhaja iz ljubosumja. Res ni fer, da je sploh govora o tem. Uroš je selektor in dokler bo Uroš tu, bom jaz v njegovi službi. Kot njegov pomočnik. Tako bo, druge ni," je odločno obsodil ves negativizem iz foteljev po slovenskih dnevnih sobah, kot bi rekel Zorman.
Obrambo lahko dvignemo
V svoji službi bo Urošu Zormanu pomagal, kakor bo le mogel, da bi slovensko ekipo dvignil(i) na višjo raven. Ko z malce treznejšo glavo po prespani noči potegnemo črto pod prvi dve tekmi, pridemo do spoznanja, da bo Slovenija s takšno igro težko še koga premagala. Ker, kot je rekel tudi Blaž Janc, takšni čudeži se ne dogajajo vsak dan.
"Ekipa se zagotovo lovi. Veliko je debitantov, veliko imamo težav, sploh na obrambni polovici, to je jasno kot beli dan. Upam, da rastemo iz tekme v tekmo – zdaj bo pred nami naslednji izpit, verjamem, da ne bomo več pod takim pritiskom kot do sedaj. To je lahko plus za nas, ampak bomo videli proti Ferskim otokom, kako bo. Je pa dejstvo, da vsaka zmaga povezuje ekipo, prinaša nove izkušnje," je razmišljal Skoko.
V oči bode obramba, kot je omenil tudi sam. Pravzaprav bode, da obrambe praktično ni. Realnost trenutnega kadra ali (še pravi čas) popravljiva hiba? "Pričakujem, da se bomo dvignili v obrambi. Ne morem reči, da je dobra, ker ni. Nismo se držali dogovorov, vedeti je treba tudi, da je bilo Švicarje v končnici lažje čuvati, ker pač niso bili zmožni odigrati na takšnem nivoju vseh 60 minut. Je pa res, da smo si bolj pomagali v obrambi, kar je pomagalo, tako kot doseganje golov iz stoodstotnih priložnosti na drugi strani," se je še enkrat na Švico navezal Skoko in kot iz topa izstrelil, kakšen torkov večer pričakuje proti Fercem: "Šahovsko tekmo."
Izraziti favoriti so le na tekmah Danske
Še pred dvema, tremi leti debate ne bi bilo – Zorman bi imel na šahovnici kraljico, trdnjavi, konja, lovca, Peter Bredsdorff-Larsen pa kmete. Danes so razmerja malo drugačna, a … "Jaz bi rekel, da Slovenija je favorit, ampak ne izraziti, ker v današnjem rokometu tega skoraj ni, razen, ko je na igrišču Danska," je o vlogah razmislil Skoko.
Njegove besede je na tem turnirju potrdila tudi njegova domovina Srbija, ki je vzela skalp velike Nemčije, potem pa izgubila z Avstrijo in izpadla. "Tako je, tako da je treba spoštovati vsakega nasprotnika, sploh pa Ferske otoke, ki bodo imeli podporo polne dvorane. So zelo homogena ekipa, ki igra ekipno in je neugodna ob napadanju s sedmimi proti šestim. Zelo so disciplinirani. Res jih bo težko braniti, ampak prepričan sem, da bomo našli rešitve. Gremo pozitivno v tekmo," se Skoko že veseli nove preizkušnje.
Zelo sem hvaležen slovenski državi
Pred njo bo v objemu z Zormanom in ostalimi sodelavci iz strokovnega štaba zapel Zdravljico, kot jo pred vsako tekmo. Če morda kdo ni vedel, Mirko Skoko je Srb, ki se je po koncu rokometne kariere preselil v Slovenijo in se v Novem mestu začel ukvarjati s trenerskim poslom.
"Slovenija mi je dala veliko več kot Srbija. Jasno, sem Srb in ponosen sem na to. Upam pa, da bom kmalu tudi Slovenec. Že nekaj let imam pravico do državljanstva, a se nikakor nisem uspel odločiti za ta korak, zdaj ga bom naredil. Žena je že državljanka, kmalu bom tudi jaz," je 47-letnik izrazil hvaležnost in spoštovanje do države, ki mu daje kruh. In zaključil: "Kot sem že povedal, sem kot trener produkt Slovenije. Ob tem sem zelo hvaležen slovenski državi zaradi vsega, kar mi je dala. Meni, družini. S polnim srcem pojem slovensko himno! Čeprav še nimam slovenskega potnega lista, se počutim kot Slovenec. Še enkrat, ker moram povedati: s polnim srcem pojem himno in resnično jo čutim, iskreno."
