Vprašanje z uvoda je aktualno iz dveh razlogov. Ker je Aleks Vlah zaradi poškodbe zadnje stegenske mišice kot naslednji v (pre)dolgi vrsti odsotnih izpadel iz Zormanove vse krajše vrste zdravih in pripravljenih. In ker Tarik Mlivić iz nastopa v nastop za slovensko reprezentanco kaže, da je lahko eden od nosilcev njene igre na obeh straneh igrišča.
Po šestih nastopih pred odhodom v Francijo je imel na svojem reprezentančnem kontu že 27 zadetkov, je pa res, da je šlo razen v primeru Srbije za tekme proti skromnejšim tekmecem. Ampak res je tudi, da niti Črna gora, Švica in Ferski otoki, s katerimi se bo Slovenija med 16. in 20. januarjem merila v predtekmovanju Eura v Oslu, niso nobene evropske velesile, ki bi bile za Mlivića in druščino prezahteven zalogaj.
Za boljši občutek, kako je igrati proti reprezentancam najvišjega kakovostnega razreda, je Slovencem prišel prav sinočnji obračun z Islandijo, potencialno tekmico v glavnem delu EP v Malmöju, na katerem pa je Zorman marsikaj skri(va)l. Tudi Mlivića, ki ga je na igrišče poslal zgolj v zadnjih nekaj minutah. Toliko, da je enkrat uspel njegov novi eksperiment – igra s štirimi zunanjimi igralci. Najbrž bo več priložnosti dobil na nedeljski tekmi za tretje mesto na turnirju v Parizu proti Avstriji.
Da lahko nadaljuje, kjer je končal. Kot je na prvi pripravljalni tekmi proti nekonkurenčnemu Kuvajtu, ki so ga Slovenci v Trebnjem v senci Vlahove poškodbe premagali s 36:23, ko je Mlivić pustil zelo dober vtis. Znova …
Se kar ponavlja(mo)
Spomnimo se, da smo Tarika Mlivića že po eni zadnjih tekem slovenske reprezentance vprašali nekaj podobnega. Ampak kaj moremo, ko pa se tudi Mlivić ponavlja na igrišču. Ko obleče dres slovenske reprezentance, postane krvoločni plenilec. Kot da ne bi 13. marca lani v Skopju pri svojih 21 letih odigral šele prve tekme za slovensko člansko reprezentanco, kot da v svojem klubu, slovenskem prvoligašu, resda prvaku, ne bi bil rezervist. Zormanov udarni levi bek pri Slovanu je namreč hrvaški reprezentant Leon Ljevar, na katerega selektor Hrvaške Dagur Sigurdsson in po koncu Eura tudi trener Slovana Uroš Zorman sicer v bližnji prihodnosti ne bosta mogla računati, saj je moral na operacijo kolena (meniskus).
Tariku Mliviću se torej od februarja obeta (še) vidn(ejš)a vloga tudi na Kodeljevem, a kot trenutno kaže, bo prišel dobro ogret, morda celo utrujen, vsekakor pa v polni tekmovalni pripravljenosti. Na Euru se mu sploh ob Vlahovi odsotnosti obeta status enega od nosilcev igre. Vsaj po videnem do danes.
To nas pripelje nazaj do 'že postavljenega vprašanja', ki ste ga iz zgornjih vrstic najbrž razbrali. Nekaj v smislu, kako in zakaj najboljši rokomet igra, ko si obleče dres s slovenskim grbom. (Do zdaj) vedno, brez izjeme, je blestel. Tudi proti Kuvajtu v Trebnjem, kjer je več od njegovih petih zadetkov dosegel le Domen Makuc (6). Pri čemer je Tarik trdo garal tudi v obrambi, kjer na enem ključnih položajev v osrednjem bloku nadomešča prej tam zabetonirane dvometraše. »Posebna čast je, saj predstavljaš svojo državo, nosiš dres, za katerega si se od malega trudil, zanj treniral, o njem sanjal. Ko dobiš priložnost, se seveda maksimalno potrudiš in narediš vse, kar lahko,« je odgovoril 195 cm visoki 22-letni levi zunanji igralec, ki je (tudi) tekmo s Kuvajtom začel v prvi sedmerki.
Pripravljen sem
Po četrt ure ga je na igrišču zamenjal Aleks Vlah, preden je ob vzdihih razočaranja s tribune po osmih minutah igre odšepal na klop za rezerve, od tam pa k poškodovanima sotrpinoma Domnu Novaku in Stašu Jovičiću med gledalce. Bil je to hud udarec za Uroša Zormana, ampak tudi vse njegove varovance. »Kdorkoli se poškoduje, ni 'fajn', vsem nam je žal. Še vedno smo najprej prijatelji, kolegi, znanci, soigralci, skupaj preživljamo čas, se navežemo drug na drugega. Kdorkoli bi se poškodoval, to ne bi bilo prijetno za celotno ekipo,« je poudaril rokometaš, ki bo moral ob Vlahovi odsotnosti na svoja pleča prevzeti še veliko večje breme, kot bi ga nosil sicer.
Jasno, pomagal mu bo izkušeni Borut Mačkovšek, ki je na pomoč prišel z dopusta, tudi včerajšnji član udarne postave Henigman, četudi njegovo koleno ni stoodstotno, poleg je še Janez Guček, a je pri vseh treh obramba močnejši aspekt njihove igre. Mlivić je po karakteristikah najbolj podobnem Vlahu, okrog katerega je Zorman nameraval graditi igro Slovenije, pri čemer je Tarik zelo dober tudi v obrambi. Da se mu torej obeta velika vloga, smo menda že zapisali … »Vedno sem pripravljen, selektor pa je tu, da odloča in določa, kakšne bodo vloge,« je obljubil, da bo zavzeto izpolnjeval Zormanove zahteve.
Stopili bomo skupaj
Zanimivo bo videti, kako bo zadihala precej prenovljena slovenska vrsta, kakršne Slovenija še ni poslala na veliko tekmovanje. Še dobro, da je Zorman že vse lanske akcije po svetovnem prvenstvu na Hrvaškem izkoristil za postopno vpeljevanje novih obrazov. Mlivić je bil poleg na vseh treh, od tokrat prisotnih 21 rokometašev, ki bodo po turnirju v Parizu kandidirali za mesto med šestnajsterico, ki bo dobila priložnost na prvi tekmi Eura proti Črni gori, Zorman doslej še ni sodeloval le z Gučkom.
Vzdušje je menda – kot vedno na reprezentančnih akcijah – dobro, timski duh vse boljši, ekipa vedno bolj povezana tako na igrišču kot zunaj njega. Tudi na tem so delali v prvem sklopu priprav, preden so v četrtkovem dnevu zapustili Slovenijo z željo, da se vrnejo čim kasneje. Najraje seveda kar februarja … »V Zrečah je bila res dobra energija, vsi se dobro razumemo, 'štekamo', dobro tudi treniramo. Kar nas še čaka do prvenstva, teh nekaj dni, bo samo še dodatno pripomoglo k temu, še bolj se bomo povezali, stopili skupaj drug za drugega. Da bomo do prvenstva pravi,« je sklenil Mlivić.
Do 'včeraj' sem to gledal po televiziji
Da dosežejo … Kaj? Težko je ocenjevati, kaj pričakovati od slovenske reprezentance, čeprav je prva od generalk proti Islandiji pokazala, da ji do najmočnejših v Evropi še nekaj manjka. No, jasno je, kaj bo Uroš Zorman – pa tudi njegovi nadrejeni na čelu s predsednikom RZS Borom Rozmanom – zahteval. Uvrstitev iz Osla oziroma njegovega predmestja Bæruma v glavni del v Malmö. Pa nadaljnja selitev na Dansko? »Postavimo si najprej cilj, da pridemo iz skupine. Šli bomo tekmo po tekmo, vsaka je poglavje zase, na velikem tekmovanju so samo dobre ekipe, kakovostne reprezentance,« je opozoril Tarik Mlivić.
Zanj bo to debi na velikih tekmovanjih, zato prvo tekmo in že nasploh odhod na prizorišče pričakuje s posebnim pričakovanjem. »Do 'včeraj' sem to gledal na televiziji, zdaj bom imel možnost biti del tega. To je res nekaj velikega. Kar sem sanjal, se mi bo uresničilo, zdaj bom dal vse od sebe,« je zaključil otrok Gorenja iz Velenja, kjer se je naučil rokometne obrti, in vrhunski rokometni produkt v nastajanju v »fabriki« Uroša Zormana.
