View this post on Instagram

V karieri vsakega športnika napoči ta trenutek. Trenutek ko je potrebno sprejeti odločitev o tem, ali vztrajati še eno sezono ali pa se podati po stopinjah mnogih predhodnikov na pot nogometne upokojitve. Pri osemintridesetih letih je tudi zame napočil ta dan. Potem, ko mi je potekla pogodba s Chievom sem se odločil, da po desetih letih v Veroni zaključim kariero profesionalnega nogometaša. Odločitev ni bila lahka, vendar vem, da je pravilna. V karieri sem dosegel veliko uspehov, na katere sem ponosen, krona kariere pa bo vedno ostala zmaga nad Rusijo v dodatnih kvalifikacijah in nastop na Svetovnem prvenstvu 2010. Čeprav še nisem rekel zadnje v nogometu, bi se v tem trenutku rad zahvalil vsem, ki so imeli skozi vsa ta leta pozitiven vpliv name in na mojo nogometno pot – staršem, bratu in ženi, ki so me vselej podpirali v dobrem in bodrili v slabem, da sem bil vedno pripravljen na nove izzive. Seveda gre zahvala tudi navijačem, v teh letih jih je bilo ogromno, ki so me podpirali v reprezentanci ali klubih, pa soigralcem, vsem trenerjem, selektorjem, predsednikom in vsem tistim, ki so delovali v ozadju, do ekonomov, maserjev in zdravnikov. Hvala vsem in vsakemu posebej, nikoli vas ne bom pozabil. Začel sem kot golobradi mladenič, nogomet pa me je izklesal v človeka in moža kakršen sem danes. In vseh treningov, tekem, solza in trenutkov slavja ne bi zamenjal za nič na svetu. #ponosen #srcebije #hvala #grazie #proud #nogomet #calcio

A post shared by bostjancesar (@bostjancesar) on