Takrat kapitan ladje z 885 ljudmi na krovu menda ni iskal načina, kako pobegniti pred kruto usodo. Čeprav bi kot vplivni in ugledni kapitan bržčas lahko dobil prostor v enem od rešilnih čolnov, je – tako so pričali preživeli – Edward John Smith sprejel svojo krivdo in z dvignjeno glavo počakal na svoj bridki konec.
Ko so bili časi še drugačni in ko je bila čast precej drugače definirana beseda kot danes, je pač veljalo nepisano pravilo, da kapitan zadnji zapusti barko, ki se potaplja. Danes pa je marsikaj drugače. Danes so tudi oziroma predvsem v naši "čudoviti" državici kapitani bark za svoje vodilno načelo vzeli drugačen moto, ki gre nekako takole: najprej bomo prvi, ki bomo naluknjali trup barke, nato pa bomo prav tako prvi, ki bomo pobegnili na varno. In se od daleč smejali vsem nevednežem, ki niso niti slutili, kaj se dogaja.
V katero kategorijo sodi Robert Vrtovec, ne vem. Osebno ga ne poznam in ne morem vedeti, kako načelen človek je. V tej zgodbi sem bolj nekdo, ki opazuje od daleč in si s kopna sam ustvarja sliko o tem, kaj se dogaja na morju. V primeru Gorice je to razburkano, hkrati pa se zdi, da na novogoriški nogometni barki ni več kapitana.
Nekako se ne morem znebiti občutka, da je že odšel na varno. In vse ostale pustil sam v tej godlji, pri kateri je hočeš nočeš odigral pomembno vlogo. Ampak morda se motim. Upam, da se motim. Ne, ker bi me skrbelo za Vrtovca. Ker mi ni vseeno za novogoriški nogometni klub. Slednji je bil v preteklosti kar štirikrat državni prvak, bil je dom neštetim nadarjenim nogometašem, bil je čisto prava valilnica talentov. Zdaj pa …
Hja, zdaj pa je kot Titanik. Nasedel je na ledeno goro in tone vse globlje in globlje. Rešitve pa na obzorju ni. Na uho mi je prišla govorica, da Vrtovec zgolj na vsake toliko časa pride pogledat, kaj se dogaja v "njegovem" klubu. Rekli boste: zagotovo je v Italiji, kjer išče rešitev. Toda prej se mi zdi, da se je raje posvetil poslom v svojem gradbenem podjetju. Ki so mu nedolgo tega zaupali velik posel nekje na Gorenjskem …
Kako ironično se danes slišijo njegove besede, ko je govoril, da je Gorica predlani preživela le zaradi Parme. Preživela?! Ko bi le. Ampak danes oba kluba skupaj ležita na smrtni postelji. Ostaja pa ogromno odprtih vprašanj, na katere ima odgovore le Vrtovec. A molči.
Kje je denar, ki ga je oziroma bi ga morala nakazati Parma? Je prišel in bil porabljen? Ni prišel? Sploh kdaj bo? Po kakšni formuli je Parma Gorici "vzela" Amadeja Vetriha, Alena Jogana, Uroša Celcerja? In morda še koga. Je za to kaj plačala? Ali jih je dobila na "lepe oči"? In kje so pojasnila glede domnevnih pogovorov z Juventusom, Sampdorio? Je za Torinčane Gorica na drugem mestu dnevnega reda, takoj za prodajo Paula Pogbaja? Da, zagotovo …
Torej, gospod Vrtovec, kje ste? In kaj boste naredili z Gorico? Ali ste jo morda že pokopali?
