Mobilna verzija
Dejan Mitrović
Dejan Mitrović

Je Luka Zahović nedotakljiv?

Drago Wernig - TAKA

Najboljši strelec Maribora je padel v strelsko krizo. Nič takšnega, zgodi se lahko vsakomur, a skrb vzbujajoča je njegova nedotakljivost v vijoličastem moštvu. V nogometu se stvari spreminjajo s svetlobno hitrostjo.

Še pred slabim mesecem dni je bil Luka Zahović v neverjetni strelski formi, samo dotaknil se je žoge in znašla se je v mreži. Uspevalo mu je vse, kar si je zamislil. Proti Gorici si je s peto žogo podal čez obrambnega igralca in s prefinjenim lobom premagal še vratarja, proti Olimpiji je na majhnem prostoru osmešil Branka Ilića in pokopal Ljubljančane … Številni so pozivali Srečka Katanca, da naj fanta vpokliče v reprezentanco, ker je Zahović mlajši pač vroč in ker bi kot takšen ob mizerni formi drugih napadalcev Sloveniji prišel še kako prav, toda selektor je ostal neomajen. Najboljši strelec Maribora ni dočakal vabila, Katanec je vse skupaj pojasnil, njegovi argumenti pa so bili roko na srce dokaj prepričljivi.


A kot rečeno: v nogometu se stvari spreminjajo s svetlobno hitrostjo in danes Luka Zahović strelja s praznimi naboji. Že štiri tekme. Kar ne bi bilo nič pretresljivo negativnega, če ne bi mariborski napadalec kar naenkrat izgubil občutka za doseganje zadetkov. V sredo je imel dve neverjetni priložnosti, pa je obe prelahko zapravil. Pri prvi se je odločil za strel po tleh, čeprav bi moral poskusiti z lobom – strelom, s katerim je v preteklosti navduševal –, pri drugi, ki je bila več kot samo stoodstotna, pa se je odzval tako slabo, da se je na klopi verjetno križal tudi njegov oče Zlatko Zahović. Tudi na zadnji tekmi s Krškim je Zahović zapravljal lepe priložnosti, pa tudi na tekmi z Radomljami. Darko Milanič njegovo slabšo strelsko formo pojasnjuje z dejstvom, da je bil Luka med reprezentančnim premorom bolan in da mu je bolezen vzela veliko moči. Hkrati Primorec ne pozabi dodati, da je bil Zahović bolan tudi med zimskimi pripravami, ko je izpustil več kot dva tedna in da se pač to mora nekje poznati. Vse lepo in prav. Argumenti so prpričljivi, razlaga prav tako, vendar se poraja vprašanje: zakaj potem Zahović vsako tekmo igra vseh 90 minut?


Če je bilo razumljivo, da ga je Milanič na igrišču vseh 90 minut puščal, ko je bil Zahović v odlični strelski formi – pa še takrat je bilo to glede na dejstvo, da trenerji po navadi zaradi logičnih razlogov (utrujenosti, potrebe po svežini v napadu ...) največkrat zamenjajo napadalce, malce nenavadno –, je zdaj, ko je 21-letnik zapadel v strelsko krizo, vztrajanje z njim vseh 90 minut čudno. Še posebej ker Milanič poudarja, da je bolezen Zahoviću vzela veliko moči. Zato se seveda poraja vprašanje, ali je Luka Zahović postal nezamenljiv. Ga Milanič noče več zamenjati? Ga morda ne sme?


Odgovore na zastavljena vprašanja poznata samo mariborski trener in njegov šef. A neizpodbitno dejstvo je, da bi Milanič Zahovića na zadnjih tekmah moral zamenjati. Tako proti Celju, ko je bil popolnoma neviden, kot na naslednjih tekmah z Radomljami, Krškim in nazadnje z Olimpijo. Iz enakega razloga, kot ga na prejšnjih tekmah ni menjaval – zaradi forme. Trenutno je namreč očitno, da je Zahović izgubil ubijalski instinkt, in dokler ga spet ne najde, bi lahko priložnost dobil še kdo. Ne od prve minute, lahko tudi v zadnjih dvajsetih, petindvajsetih. Recimo v sredo, ko bi verjetno ob vodstvu vijoličastih Milanič na igrišče moral poslati Gregorja Bajdeta, ki bi lahko bil velika nevarnost za ljubljanska vrata iz protinapadov. Tako pa se zdi, da je nekdanji napadalec Celja v Ljubljano pripotoval pač zato, da zapolni mariborsko klop in da Milanič nanj sploh ne računa. Čeprav Bajde na prijateljskih tekmah med tednom redno trese mreže, številni pa znajo povedati, da tudi na treningih kaže dobro formo …