Da v nogometu marsikaj izvira iz tega, kako zelo si se pripravljen žrtvovati za uspeh, ni dvoma. Slovenija je bila vedno uspešna, ko je imela v ekipi borce, ki niso poznali nobenih ovir. In vedno podpovprečna, ko so zanjo igrali nogometaši, ki jih je bilo strah umazati svoje drese. Da je Matjaž Kek iz generacije, ki je doslej pokazala premalo, končno izvlekel veliko več, ni dvoma. Ob tem pa poudaril, da so za uspeh v prvi vrsti zaslužni sami, ker so se pač pripravljeni žrtvovati.
Ko je tako Matjaž Kek govoril o tem, kako je Jan Oblak samovoljno in odločno prevzel vlogo pravega kapetana, vodje reprezentance, je namignil tudi, da je v Grčiji branil, čeprav bi bilo ljudem pri Atleticu verjetno ljubše, če ne bi. Vsi vemo: Oblak ima težave z ramenom, konec tedna pa ga čaka derbi z Barcelono. Kljub temu je ostal v reprezentanci, si v Atenah nadel dres in bil najboljši igralec tekme.
"Ampak enako je z Jojom, s Kurtićem. Ali Bijolom, če želite. Pred petimi dnevi je utrpel pretres možganov, na tokratni tekmi mu je v glavi zvonilo od druge minute dalje. Eden (Miha Mevlja, op. a.) je igral z zlomljenim nosom! To so prave stvari, to so moji trenutki. Tega mi nihče ne more vzeti in niti ne bom dovolil, da mi to kdo vzame," je Kek s ponosom opisoval, kako so si Slovenci zmago v svoji skupini lige narodov priigrali tudi zaradi borbenosti in požrtvovalnosti.
