Vsa država praznuje, tako v mestih kot v vasicah odmeva marsejeza. "Bravo, Didier!" vzklikajo navijači v priznanje selektorju Didierju Deschampsu, ki je bil leta 1998 kapetan tedanje zmagovalne ekipe.
"Dan slave je (zares) prišel," komentira francoski časnik Le Figaro, sklicujoč se na znameniti verz francoske državne himne marsejeze "dan slave je prišel". "Francoska ekipa se je spet zapisala v zgodovino svetovnega nogometa. Preprosto čudežno," še navaja časnik v prvih ocenah po zmagi.
"Naj živi Francija, naj živi republika!" "Kakšna radost, kakšen ponos!" "Svetovni prvaki, svetovni prvaki" To je nekaj najpogostejših komentarjev francoskih navijačev.
Po Elizejskih poljanah se je po zmagi valila modro-belo-rdeča množica ljudi proti slavoloku zmage, ki tokrat še kako upravičeno nosi to ime, izpostavljajo francoski komentatorji.
Mlada navijačica, ki je leta 1998 ob prvi zmagi modrih na SP še ni bilo na svetu, pojasnjuje, da je francoska nogometna reprezentanca zmagala, ker jo je enotno podpirala vsa Francija.
Po spletu krožijo fotografije gorečega navijanja francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Časnik Le Monde se pri tem sprašuje, ali ni predsednik morda celo preveč goreč navijač.
Goreče pa niso navijali le v VIP loži na stadionu Lužniki, v Parizu in drugih velikih mestih, ampak tudi v najmanjši vasici. Ian Rigillo, ki je tekmo spremljal v vasici Peyriac-de-Mer na jugu Francije, je za STA takole povzel vzdušje: povsod slavje, francoske zastave, navijači s smešnimi klobuki, glasba.
Po prvem polčasu so bili francoski navijači precej prestrašeni, saj so Hrvati igrali bolje, opisuje Rigillo, ki je sam navijal za Hrvaško in ki tekmo komentira z besedami, da "če da ekipa dva gola, ne da bi dejansko karkoli naredila za to, je sreča pač na njeni strani".
Za francosko reprezentanco je bil to tretji finale na SP. Leta 1998 so premagali Brazilijo, leta 2006 izgubili proti Italiji, danes pa z zmago proti Hrvaški dosegli drugo "zvezdico". Francija je bila favoritinja, a tega pred tekmo nihče ni želel izpostavljati preveč na glas.
Po Franciji, kjer so teroristični napadi od leta 2015 terjali 246 življenj, veljajo ta konec tedna izjemni varnostni ukrepi. V soboto so namreč Francozi praznovali najpomembnejši državni praznik, danes pa torej nogometni finale in novo slavje.
Informacij o varnostnih incidentih za zdaj ni. V noči s torka na sredo, po francoski zmagi v polfinalu v bitki z Belgijo, so sicer francoske oblasti zaradi manjših kaznivih dejanj, kot so kraje in izbruhi nasilja, pridržale sedem oseb.
Za varnost v državi je ta konec tedna skrbelo 110.000 policistov in žandarmerije, od tega 4000 v Parizu. Notranji minister Gerard Collomb je dejal, da so mobilizirali vse, kar so lahko.
Po državi so vzpostavili 230 močno varovanih "navijaških con" z velikimi ekrani, na primer v Parizu pred Eifflovim stolpom, kjer so pričakovali 90.000 ljudi. Oviran je javni prevoz.
Nogometni uspeh je znova priložnost tudi za pozitivna politična sporočila. Francoski zgodovinar Yvan Gastaut, strokovnjak za priseljevanje in nogomet, pravi, da so sporočila o integraciji, ki so bila v ospredju leta 1998, danes zastarela. Geslo epizode 2018 je po njegovih besedah bratstvo, kar je preprostejša in močnejša vrednota.
Francija sicer ni edina, ki danes slavi. V Belgiji so pripravili veličasten sprejem rdečim vragom, ki so osvojili zgodovinsko tretje mesto. Vsa reprezentanca je z balkona mestne hiše zabavala navdušeno množico, ki se je zbrala na osrednjem bruseljskem trgu Grand Place. Vsa Belgija je bila danes na nogah pod geslom "rdeči skupaj".
