V zadnjem času je Marko Šuler s praktično vsakim medijskim nastopom dvignil ogromno prahu. Še največ s tistim intervjujem za Sportklub, v katerem je govoril o finančni plati nogometnega sveta. Njegova omemba superlige, v kateri po njegovem mnenju največji klubi vidijo rešitev, ni bila dobro sprejeta. V času, ko se celotna nogometna Evropa, na čelu seveda z Uefo in njenim predsednikom Aleksandrom Čeferinom, bori proti ideji, ki bi zagotovo v dobršni meri, če ne celo popolnoma, uničila predvsem nogomet v večini evropskih držav, je treba biti pri takšnih izjavah zelo previden. Šuler je dejal, da Real Madrid, Barcelona in Juventus o superligi razmišljajo zato, ker ne vidijo druge rešitve, kako dvigniti prihodke. Njegova originalna izjava je bila pozneje na Sportklubu spremenjena, pri superligi je bila dodana beseda »bedarija«, ki je prej ni bilo in s katero je celotna stvar dobila drugačen kontekst. Potem so pri Mariboru podali še dodatno obrazložitev, češ da je prišlo pri Sportklubu do napačne interpretacije. V omenjeni izjavi za javnost je Šuler ubral drugačen pristop in podprl odločen boj proti superligi, toda škoda je že bila narejena. Športni direktor Štajercev je bil v omenjenem intervjuju dokaj kritičen tudi do Nogometne zveze Slovenije, predvsem pa do države Slovenije, češ da njena zakonodaja ni naklonjena slovenskemu športu, v izjavi za javnost je vsaj glede svojega pogleda o NZS stopil korak ali dva nazaj.
Edini adut Celja je denar
Kakorkoli že, zdaj se je Marko Šuler znova pojavil pred predstavniki medijev. Govoril o načrtih za zimski prestopni rok, v enem od odgovorov pa dodobra zbodel Celjane. Po nogometnih kuloarjih se je v zadnjem obdobju namreč veliko govorilo o tem, da naj bi si grofje želeli v klub pripeljati slovenskega reprezentanta Gregorja Sikoška, ki je z vijoličastimi podaljšal sodelovanje vse do poletja leta 2026. A s poudarkom, da lahko 28-letnik zapusti Ljudski vrt, če najde primernega delodajalca v tujini. V svoji pogodbi naj bi imel po naših informacijah levi bočni branilec zapisano tudi fiksno odkupno klavzulo, ki naj ne bi bila visoka, tako da Sikoškov odhod v tujino ni izključen. Morda celo že v tem prestopnem roku. Vsaj za zdaj slovenski reprezentant ni dobil ponudbe, ki bi ga zadovoljila, zato se je tudi odločil ostati pod Kalvarijo.
»Ima željo, da naredi korak naprej, a v ponudbah, ki jih je dobil, ni našel pravega izziva. V Sloveniji sploh ne. Počuti se dobro, ve, kakšen status ima v Mariboru, s trenerjem mu zaupava,« je o Sikošku dejal snovalec kadrovske politike pod Kalvarijo, nato pa komentiral govorice, da so njihovega nogometaša v svoje vrste želeli zvabiti Celjani. »Denar ni vse. To je njihov edini trenutni adut. Kar nekaj klubov opozarja na to. Večkrat sem že rekel. Če želiš biti uspešen, moraš ekipo ustvariti. Ne moreš je kupiti. Mi ekipo sestavljamo. Maribor je Maribor in tu se stvari sestavljajo drugače. Ne glede na mahanje z denarjem, nekateri v nas vidijo večji izziv in na nas gledajo drugače. Sestavljamo ekipo, ki bo osvajala naslove. Vesel sem, ker večina fantov verjame v Maribor in to ekipo,« je dejal Marko Šuler.
Zakaj Šuler laže svojim, mariborskim navijačem?
Seveda smo za komentar o Šulerjevih besedah povprašali tudi grofe. Generalni direktor Celja Valeri Kolotilo je predvsem razočaran nad dejstvom, da so Celjani postali trn v peti svojim tekmecem v slovenski prvi ligi, čeprav ne počnejo nič spornega. V zadnjem obdobju smo lahko zasledili več jeznih komentarjev športnih delavcev na račun grofov. Jezili so se pri Muri, zdaj so se ob celjsko delo obregnili tudi pri Mariboru. »Res je čudno, da vsi komentirajo Celje. Tega ne razumem. To ni profesionalno niti ni korektno. Ni pošteno, da komentiraš, kako delajo kolegi. Zdravniki nikdar ne komentirajo odločitev drugega zdravnika. Vozniki tovornjakov se vedno podpirajo. Tukaj v slovenskem nogometu pa si vedno nekdo dovoli, da komentira postopke svojih kolegov. To je čudno in nekorektno. Predvsem pa v prvi vrsti ni profesionalno,« je v telefonskem pogovoru dejal Kolotilo in nadaljeval: »Še bolj čudno je, da takšne besede prihajajo iz Maribora, ki je najbolj urejen slovenski klub. Najkakovostnejši, zgodovinsko najmočnejši, z velikansko tradicijo. Jaz nikdar ne komentiram, kakšna je situacija v Mariboru. Moja življenjska filozofija je drugačna, preprosto se ne vtikam in ne komentiram, kaj počnejo drugi.«
Direktor Celja se je na začetku poskušal izogniti kakršnemukoli komentarju obtožb, ki so na njihov račun prišle z Mladinske 29, vendar je na koncu vendarle podal svoje mnenje o besedah snovalca kadrovske politike pod Kalvarijo, ki trdi, da je edini adut Celjanov denar. »Res nočem preveč komentirati besed in postopkov Marka Šulerja, zato bom kratek. O kakšnem denarju govori? Če je pa proračun Maribora večji od proračuna Celja?! To je prva stvar,« je začel Kolotilo in nadaljeval: »Kot drugo: ni pošteno, da govori, da on sestavlja ekipo, mi jo pa kupujemo. Zakaj laže svojim, mariborskim navijačem? Kakšne so to besede 'mi sestavljamo ekipo'? Kaj to sploh pomeni?«
Tako, kot je deloval tisti Maribor, ki je bil ponos Slovenije
Kolotilo je priznal, da želi s svojim delovanjem v Celju nekako posnemati – Maribor! A ne tega zdajšnjega, temveč tistega, ki je bil v preteklosti zelo uspešen. Ne zgolj na slovenskih tleh, temveč predvsem na evropskih. »Če se zgolj spomnim bližnje preteklosti, novejše zgodovine … Ko je v Mariboru deloval normalen športni direktor, takšen, ki je vedel, kako se stvarem streže, je Maribor kupoval vse najboljše slovenske igralce od drugih slovenskih klubov! Samo v Celju so kupili za milijon evrov igralcev. Od Bajdeta, Vrhovca, Požega Vancaša … Tako je takrat posloval Maribor! In to počnem zdaj jaz! Kupujem pri slovenskih klubih. Poskušam delovati tako, kot je takrat deloval Maribor! Tisti Maribor, ki je bil izjemno uspešen, ki je bil ponos za celotno Slovenijo, ki je stalno igral v Evropi, tudi v ligi prvakov!« je zaključil Valeri Kolotilo.
Celjska filozofija je torej jasna. Grofi, vse odkar so jih prevzeli novi investitorji, delujejo tako, da najprej pogledajo po slovenski ligi, ali v njej obstajajo nogometaši, ki bi zanje pomenili okrepitve. In večino so jih tam tudi našli. Ob tem jim ni žal zapraviti sto, dvesto, tudi tristo tisoč evrov za odškodnino. Kar je lahko samo dobro. Vprašajte Gorico, koliko ji je pomenil denar od Tjaša Begića. Celjani so plačali visoko odškodnino tudi Domžalam za Tamarja Svetlina, pa Kopru za Maja Mittendorferja, Radomljam za Marka Zabukovnika. Navsezadnje tudi zdaj Muri za Luko Bobičanca. In še bi lahko naštevali. Takšna politika je naletela na pohvale številnih, ki podrobneje spremljajo slovensko ligo. In ki se zavedajo, da Štajerci s tem skrbijo za dobrobit slovenskega nogometa, dajejo denar drugim slovenskim klubom za lažje preživetje in ustvarjanje novih nogometašev. Lahko bi okrepitve iskali v tujih ligah in plačevali odškodnine tujim klubom, a tega ne počnejo. Svojčas je to politiko, kot je poudaril Kolotilo, imel tudi Maribor, ki je denar iz Evrope po navadi posredoval naprej v obliki odškodnine za najboljše slovenske nogometaše. Ti so bili potem tisti, ki so vijoličastim nosili naslove državnih prvakov in predvsem evropske jeseni.
Tako je tudi drugod po Evropi. Pogledamo lahko k sosedom Hrvatom, kjer Dinamo zagovarja takšno filozofijo, ali k Avstrijcem, Srbom, navsezadnje tudi k Nemcem, Špancem, Angležem, Francozom. Stanje je povsod podobno, najboljši oziroma denarno najmočnejši klubi s prestopi skrbijo za manjše, denarno šibkejše. Trenutno so Celjani tisti, ki spadajo v prvo kategorijo. Nekomu to morda ni všeč, toda tudi način, na katerega so se grofi finančno dvignili v vrh slovenskega nogometa, je že neštetokrat viden. Od Manchester Cityja do PSG, Newcastla in tako naprej in tako dalje, če se osredotočimo na najboljše lige. Ludogorec je tisti, ki nam pade prvi na pamet, če za primer uporabimo klub iz lige, podobne slovenski …
