Da, čas res hitro teče. Milan Mandarić je prvi mož zeleno-belih že dolgih 865 dni. Ali povedano drugače, dve leti in dobre štiri mesece. V nogometnem merilu pa: 99 tekem. To je bilo obdobje, v katerem ni manjkalo pravzaprav ničesar. Bili so trenutki velikega slavja in odmevnih zmagoslavij, a bili so tudi neprijetni porazi in boleči udarci. Ni manjkalo niti takšnih in drugačnih afer, bilo je tudi skorajda nešteto kadrovskih sprememb.
Krivulja Mandarićeve uspešnosti je šla od trenutka, ko je Olimpijo sredi leta 2015 prevzel od nepriljubljenega sadjarskega mogotca Izeta Rastoderja, tako gor kot dol. Vrhunec se je zagotovo zgodil maja 2016, ko je Olimpija v sodnikovem podaljšku tekme z Rudarjem zabila gol za prvi naslov prvaka po dolgih 21 letih, na dnu so se Mandarićevi zmaji znašli ob koncu pretekle sezone, ko so prvenstveno lovoriko prepustili velikemu rivalu Mariboru, v finalu pokala pa brez izstreljenega naboja pokleknili pred Domžalami.
Velik, prevelik vpliv
Mandarićeva nogometna statistika se je začela pisati 18. julija 2015, ko se je na tekmi med Olimpijo in Gorico v Stožicah zbralo 2000 gledalcev. Četa, ki sta jo Mandarić in njegov prvi športni direktor Ranko Stojić zaupala Marijanu Pušniku, je tedaj slavila gladko zmago – bilo je kar 4:1 za domače. Prvi gol Mandarićeve Olimpije pripada Niku Kapunu, dva je tedaj prispeval junak sezone 2015/16 Rok Kronaveter. Že na tretji tekmi je sledil prvi poraz, ko so Stožice osvojile Domžale, a do danes je bilo ne glede na vse precej več zmag.
Mandarić nikakor ni dosegel točke, na kateri bi bil obdan s sposobnimi ljudmi, ki bi jim brezpogojno zaupal. To potrjuje tudi dejstvo, da je v slabih dveh sezonah in pol Mandarićeva Olimpija doživela kar sedem trenerskih sprememb, zanjo pa je zaigralo zajetno število nogometašev, natančneje kar 53. Tudi v upravi je ves čas pihal močan veter sprememb. Ranko Stojić je bil dvakrat športni direktor, Nenad Protega je po nekaj mesecih odšel z zajetno odpravnino, zdaj je glavni Mladen Rudonja, čeprav je na papirju le vodja skavtov. Poslovni del klubskega ustroja stoji še na precej bolj majavih nogah. Če bi želeli našteti vse, ki so se mudili v pisarnah poleg Mandarićeve, bi potrebovali kar nekaj časa, zagotovo bi koga tudi (nehote) izpustili. Še najdlje je na položaju poslovnega direktorja ostal Borut Arlič, a po letu in štirih mesecih je odklenkalo le njemu. Stalnic je v upravi bore malo, še najbolj se držita dve ženski (računovodkinja in osebna tajnica), za katere bi marsikdo znal povedati, da imata pri Mandariću še kako velik vpliv. Bržčas celo prevelik …
Po klavrni sezoni 2016/17 je Mandarić vendarle dojel, da nemir ne prinaša nič dobrega. Tako je športni del povsem prepustil Rudonji in predvsem trenerju Igorju Bišćanu, ki je v tej sezoni v prvenstvu in pokalu še brez poraza, s čimer je Mandariću uspelo postaviti še en rekord. Olimpija v novo sezono še nikdar ni startala tako dobro. Ali bo to dovolj za še drugi naslov, bomo šele videli. Ali bo ta naslov Mandarićev zadnji, prav tako. A zdi se, da se njegov čas pri Olimpiji vseeno bliža koncu, ne nazadnje je nedolgo tega kar sam obelodanil, da bi lahko odšel že naslednje poletje. Ali mu bo do takrat uspelo zgraditi, kar je obljubil, torej center za trening, je nekaj, o čemer marsikdo že krepko dvomi.
Kakorkoli, v nedeljo bomo priča Mandarićevemu jubileju. Ki bi se, to je treba poudariti, moral zgoditi že na pretekli tekmi s Triglavom, če bi bili odigrani vsi predvideni obračuni. Olimpija ima pod Mandarićem dejansko že 100 doseženih rezultatov, a vseeno le 99 tekem. Pokalni spopad z Rogaško v sezoni 2015/16 namreč ni bil odigran, ker ga gostitelji niso želeli organizirati, zato je bil registriran s 3:0 za Olimpijo. No, stota tekma bo zdaj zagotovo prišla. Ali jih bo Mandarić dočakal tudi 200, pa je bržčas nekaj, na kar ne gre staviti prevelikega zneska ...
