Sprva je bilo vse lepo, sprva je bilo vse kot v najboljših sanjah. Toda Elvis Džafić je na lastni koži občutil, kako hitro se je pri Olimpiji, ko je to vodil Izet Rastoder, lahko vse postavilo na glavo. Od tega, da je bil kapetan, je prišel do tega, da je bil ožogisan. Ali kot pravi sam: ponižan. Pred nocojšnjo tekmo z Olimpijo, ki bo njegova prva v Stožicah po slovesu od zmajev, je spregovoril o najtežji preizkušnji v svoji karieri.
V intervjuju za Sportal je vratar Triglava opisal, kako je leta 2014 sploh prišlo do njegovega slovesa od zmajev in kaj vse se je tedaj dogajalo v ozadju. "Bilo je tako, da je predsednik Izet Rastoder osmim igralcem ponudil znižanje plač. In to občutno, kar za polovico. Imeli smo sestanek, na katerem se nisem strinjal s predlogom. Predlagal sem kompromis, srednjo rešitev, ki pa ni bila sprejeta. Preostali igralci so se zmenili s predsednikom, sam pa sem ostal pri svojem. To ni dobro vplivalo name. Resda sem še treniral z ekipo, a sploh nisem bil prijavljen za tekmovanje. Nisem dobil dresa s številko, nisem prejemal plače. Tako je bilo kar pet mesecev zapored! Spomnim se tekme, ko je bil prvi vratar Aleksander Šeliga, rezervni Aljaž Ivačič pa se je poškodoval. Vseeno me niso poklicali, da bi pomagal. Ostal sem na tribunah, Ivačič pa je poškodovan sedel na klopi. Zaradi takšnih ponižanj, tudi zaradi tega, ker nisem hotel igrati za polovico nižje plačo, nisem privolil v predsednikove pogoje," je v intervjuju za Sportal dejal 26-letnik.
Ljubljančan na začasnem delu na Gorenjskem je zatem še dodal: "Takrat so bili občutljivi časi. Kupil sem si ravno avto in si tega nisem mogel privoščiti. Predlagal sem znižanje za 25 odstotkov, a se Rastoder ni strinjal. Nismo našli skupnega jezika. Pogodba s klubom je trajala še eno leto, a sem tako psihično trpel, da sem jo prekinil. Zaradi odnosa nisem več zdržal. Takrat smo se zmenili, da sem prejel določeno izplačilo za nazaj, nekaj celo tudi za naprej. Na koncu smo se razšli dokaj korektno, pred tem pa sem se počutil zelo slabo. Pomislite, kako bi se počutili, če bi vsak dan prihajali na trening, a ne bi prejemali plače. Ko bi vprašali, zakaj, bi dobili odgovor, ker je zame zmanjkalo denarja.A predsednik Rastoder, s katerim nisem imel veliko stikov, ni hotel popustiti. Tudi ko je nekaj mesecev pozneje prišel športni direktor Milenko Ačimović, je ostal pri svojem."
