Potem ko ste izjemno leto 2014 sklenili z nastopi v skupinskem delu lige prvakov, je bilo lansko drugačno. Precej bolj vihravo, kot je bilo mogoče pričakovati. S trinajstim naslovom prvaka ste osnovni namen sicer dosegli, toda sledilo je zgodnje slovo od mednarodnega prizorišča, kar je razumljivo vplivalo na stanje duha v klubu in okrog njega in v veliki meri vplivalo na jesenska dogajanja. Kakšen je danes pogled nazaj?
Za nami je še eno fantastično leto. Vnovič smo postali prvaki, kar je vedno izjemnega pomena, in si zagotovili nastop v kvalifikacijah za najbolj prestižno tekmovanje, ki se nam žal nismo izšle, kot bi si želeli. Ampak kar zadeva mene, je leto 2015 uspešnejše, kot je bilo prejšnje, ko smo igrali v skupinskem delu lige prvakov.
Kako, prosim? Sem slišal prav? Takšna trditev vsekakor zahteva podrobno utemeljitev.
Vse športne inštitucije v Sloveniji, ne glede na panogo, so padle po velikem uspehu. Največjem. Takrat pride do evforije, do iracionalnega razmišljanja. Pride do močnih emocij, do velikega blišča, ki ga prinašajo najbolj odmevni dosežki, vse to je lahko zelo nevarno. Zlasti pri tistih funkcionarjih, ki česa takega še niso doživeli, hkrati je jasno, da bo prej ali slej prišlo tudi do padca. Iz preprostega razloga, ker ekipa pride do nekega vrhunca, po katerem dobri rezultati niso več dovolj dobri. Ob takšnih občutkih slavja, ko na nek način pišeš zgodovino, pogosto pozabiš, kdo si in kaj si, zgodijo se iracionalne poteze, ki se ti v tistem trenutku sicer zdijo fantastične, navdušujoče. Prav tako kot navijačem in medijem, ki imajo radi velikopotezne, megalomanske odločitve v zvezi s kadrovanjem in vsem ostalim. Toda potem se zgodi šport, tako kot se je nam in posledično pride do velike krize. Če ste spremljali moje izjave takoj po ligi prvakov, sem vedno znova poudarjal, da bo Maribor spet na veliki preizkušnji in da se lahko iz svoje zgodovine največ naučimo. Menim, da nam je to uspelo in zato je zame leto 2015 uspešnejše od 2014, ko nam je z ligo prvakov res uspelo nekaj zares zelo velikega, izjemnega, vendar nas to ni spremenilo.
Marsikdo težko razume, da del zaslužka iz lige prvakov niste namenili v osvežitev igralske zasedbe, v drage nakupe. Že v zimskem prestopnem roku, še posebej pa v poletnem, pred začetkom nove sezone. Ker se je zdelo, da ekipa preprosto potrebuje svežo kri, nekaj novega. O tem je bilo veliko povedanega in napisanega, tovrstnih pritiskov je bilo kar veliko, toda očitno se vas vse skupaj ni dotaknilo. Zakaj?
Jaz sem imel svoj pogled, imam svoje načrte. Treba je vedeti, da se v Mariboru ne morem vedno odzvati izključno kot profesionalec ...
CELOTEN INTERVJU SI NA ŠTIRIH STRANEH PREBERITE V DANAŠNJI ŠTEVILKI EIPE SN
