Ljubljančani so preprosto blesteli in povsem potolkli prvake, ki jih gotovo čakajo težki časi. Ne pomnimo, kdaj so bili nazadnje tako nemočni, po koncu dvoboja so žvižgi v Ljudskem vrtu parali ušea, manjkalo ni niti belih robčkov namenjenih Anteju Šimundži.
Čeprav v mariborskem prvoligašu nad nedeljskim terminom večnega derbija nikakor niso bili navdušeni, ker da to v štajerski prestolnici ni ravno primeren dan za nogomet, je bil strah, da tribune morda ne bi bile dobro zasedene, vendarle odveč. V Ljudskem se je zbralo 10 tisoč gledalcev, ozračje je bilo dogodku primerno.
Kar zadeva igro, pa to velja zgolj za Ljubljančane. Le nekaj sekund po uvodnem žvižgu Damirja Skomine je bilo dovolj, da je bilo jasno, kakšno je stanje duha med zmaji, na kakšen način se bodo lotili prestižnega dvoboja. Varovanci trenerja Marijana Pušnika so bili izjemno odločni, osredotočeni in avtoritativni. Žogo so vzeli v svojo posest in jo izgubljali zelo poredko, uspevalo jim je tako rekoč vse, kar so si zamislili.
ZGODNJE LJUBLJANSKO VODSTVO
In v peti minuti se je zgodilo, kar je tako hitro začelo viseti v zraku. Gostje so povedli in utišali stadion pod Kalvarijo. S čudovitim golom. Martin Mimoun je s sredine igrišča nezadržno krenil proti mariborskemu kazenskemu prostoru. Ob premalo odločnih tekmecih je osvojil veliko prostora in potem v idealnem trenutku z zahtevno podajo zaposlil vtekajočega Ezekiela Hentyja, ki se je izjemno odzval in ob soočenju z Jasminom Handanovićem "položil" domačega vratarja ter nato brez preglavic zadel v polno.
Zeleno-beli so bili zares nadvse razpoloženi, na drugi strani so bili Marcos Tavares in soigralci znova popolnoma anemični, neprepoznavni. A to je nekritična ocena, rekli bi lahko tudi, da so bili kot izgubljeni v vesolju. Napake so se vrstile ena za drugo in človek je dobil občutek, da bi marsikdo med njimi najraje pobegnil v slačilnico.
Tako nemočnih prvakov nismo videli že dolgo, igralo se je po ljubljanskih notah, povišanje gostujočega vodstva je bila logična posledica. In to na kakšen način v režiji Ezekiepa Hentyja. Dvaindvajsetletni Nigerijec je uprizoril pohod po desni strani. Začel ga je na svoji polovici igrišča in vmes dvakrat osmešil Damjana Boharja, nakar ga je v kazenskem prostoru čakal Abel Gigli, a tudi z italijanskim branilcem somalijskih korenin je opravil brez težav, za zaključek je s prefinjenim strelom v daljši kot ugnal še Jasmina Handanovića. Fantastična akcija, ki je razkrila sposobnosti nekdanjega člana Milana.
"Strah nas je Olimpije, v klubu je panika," je pred tekmo za Ekipo SN med drugim dejal Zlatko Zahović. Seveda ni bilo niti najmanjšega dvoma o tem, da so bile njegove besede sarkastične, toda po videnem v sinočnjem obračunu …
Ob dveh golih prednosti so se zmaji nekoliko umirili, a so do odhoda na odmor kljub temu v popolnosti nadzirali potek dogodkov in niti po naključju niso dovolili Mariborčanom, da bi morda resneje ogrozili Aleksandra Šeligo.
Med polčasoma, ko so se je na igralni površini Ljudskega vrta predstavila slovenska košarskarska reprezentanca, bi Ante Šimundža bržčas najraje zamenjal vse igralce, toda ker to seveda ni mogoče, je nadaljnjih muk odrešil Damjana Boharja. Zamenjal ga je Dare Vršič, kar je pomenilo, da se je Aleš Mertelj, ki je že sredi prvega dela nadomestil poškodovanega Marwana Kabho, preselil na desno stran obrambne vrste.
MIMOUN IN VRŠIČ V VRATNICO
Vijoličasti so si prizadevali biti odločnejši, vendar brez uspeha, Olimpija je bila še naprej nevarnejša. V 54. minuti je Martin Mimoun stresel vratnico, kmalu zatem se je v novi priložnosti znašel Ezekiel Henty, resda v prepovedanem položaju, ki so ga sodniki spregledali, a mu je Jasmin Handanović preprečil še tretje veselje.
Čeprav so bili njihovi ljubljenci obupni, domači navijači niso obupali. Še naprej so poskušali dvigniti ekipo, ampak brez pravega uspeha. Nekaj upanja jim je vlil poskus Dareta Vršiča v 66. minuti, ki je po strelu z roba kazenskega prostora zadel vratnico. In dejstvo je, da je bila podoba vijoličastih z izkušenim apaškim vezistom nekoliko boljša, a še vedno je bilo obilo nezbranosti in s tem tudi nenatančnosti, da o pomanjkanju samozavesti niti ne govorimo.
Za zadnjih dvajset minut je domači trener aktiviral še Jean-Philippa Mendyja, vendar gostov iz prestolnice to ni zmedlo. Niti po naključju. Še naprej so imeli nadzor nad potekom dogodkov, nogometaši Marijana Pušnika so se predstavili v izjemni luči. Niso bili le všečni, ampak tudi zelo disciplinirani in taktično zreli. Tudi Ezekielu Hentyju ni bilo težko sprintati na svojo polovico igrišča in pomagati v obrambnih nalogah.
IZKLJUČITEV GIGLIJA RAZKRILA NEMOČ
Povrhu vsega so Štajerci od 77. minute na igrišču ostali zgolj z desetimi možmi. Abel Gigli je skušal navdahnjenega Ezekiela Hentyja zaustaviti z namerim udarcem v nogo, kar Damirju Skomini ni ušlo, zato ga je predčasno poslal pod prho. Takšna poteza je vsekakor zelo nazorno razkrila nemoč prvakov …
Ta se je nadaljevala tudi v končnici dvoboja. Olimpija ni popuščala, gostje so še naprej dosledno izpolnjevali trenerjeva navodila in prišli v nekaj položajev, enega od takšnih so v prvi minuti dodatka koprskega delivca pravice tudi izkoristiti za tretji gol.
ŠPORARJEV ZA VELIKO ZMAGO IN POPOLN POLOM
Tokrat so Ljubljančani napadli po levi strani, Miha Zajc je prodrl v kazenski prostor in odlično podal pred vrata, kjer je žogo na drugi vratnici dočakal Andraž Šporar in jo pospremil v mrežo. Za popoln mariborski polom in veliko zmago zmajev, šele tretjo po vrnitvi Olimpije med prvoligaše. Ampak zmago, ki napoveduje neke nove čase in bržčas tudi nova razmerja moči v slovenskem nogometu.
Po tekmi so žvižgi v Ljudskem vrtu parali ušesa, manjkalo ni niti belih robčkov namenjenih Anteju Šimundži. So trenerju Maribora šteti dnevi? Je morda tudi spoznanje, da Zlatka Zahovića tokrat ni bilo na klopi za rezervne igralce signal, da mu športni direktor ne zaupa več? V vsakem primeru se pod Kalvarijo obetajo zanimivi in težki dnevi, ko bo preprosto treba nekaj storiti, da vijoličasti voz ne bi zdrvel v prepad. Sinočnji poraz kot tak je še najmanj skrb zbujajoč, veliko bolj je podoba, s katero so se predstavili prvaki.
