Real se je še pred tedni po seriji udarcev po zelenici opotekal kot grogiran boksar. Med letošnjo sezono se je nad Bernabeu pogosto naselil velik oblak dvoma, mediji s(m)o že iskali Zizoujevega naslednika, tudi še nedolgo nedotakljivi CR7 pa je bil v očeh mnogih iztrošen in v zatonu. Bivši. A na zadnjih sedmih tekmah je Portugalec zabil ducat golov. CR12. Sporočilo je bilo poslano, Lazar je vstal. Za vse tiste, ki prisegajo na moto Hala Madrid, ravno ob pravem trenutku.
To je bil vedno njegov čas v letu, to je njegovo igrišče; ko gre sezona h koncu, je Ronaldo neka druga žival, v njem se prebudi plenilec, predator. Kot je prepeval Billy Ocean. When the Going Gets Tough, the Tough Get Going. Ko teče voda v grlo, se pokaže, iz kakšnega testa si, bi bil nekako približen prevod. Dovolj je že kratek skok v lansko sezono, ko je Portugalec v četrtfinalu lige prvakov Bayernu zabil pet, v polfinalu mestnemu tekmecu Atleticu tri in v finalu Juventusu dva gola. In ko igra, oziroma še bolje, zabija Ronaldo, igra, oziroma še bolje, zmaguje Real.
La liga je še vedno izgubljena, črni madež ob izpadu v španskem pokalu ostaja, a kraljevi klub se je vrnil med žive. Sanje o osvojitvi lige prvakov so znova žive.
