Alan Ruschel je bil prvi, ki so ga tistega nesrečnega dne potegnili iz razbitin. Bil je dodobra polomljen ter potolčen, toda za razliko od 71 sopotnikov živ. V petek se je vrnil na zelenico.
Po štirih mesecih okrevanja se je vrnil h nogometu, soigralci pa so ga pričakali z ovacijami. Treniral je z nasmeškom na obrazu, najbrž mu je odleglo, da je preteklost vsaj za uro, dve pustil za seboj in se vrnil h tistemu, kar počne najraje. Bil je to le lažji trening, toda bil je to nov korak nazaj v normalnost, nazaj v življenje.
Sedemindvajsetletnik je bil sicer eden le šestih preživelih. "Cadu Gaucho mi je dejal, da naj se presedem bolj naprej, da bodo lahko novinarji sedeli skupaj zadaj. Nisem želel, potem pa sem videl Follmana, ki je vztrajal in me prepričal, da se usedem zraven njega. Samo Bog lahko pojasni zakaj sem preživel nesrečo. Pograbil me je in mi dal drugo priložnost."
Od nogometašev sta poleg njega nesrečo preživela še Neto, ki je februarja naredil prve korak brez bergel, ter že omenjeni vratar Jackson Follman, ki so mu morali amputirati nogo.
