V pogovoru za revijo Zvezde/Lady je govoril o sebi, o svoji družini, svoji italijanski izvoljenki in svojima otrokoma. Vse niti družinskega življenja drži v rokah Simona, ki ji je nekdanji športnik globoko hvaležen za vse odrekanje in podporo. "Dokazano je, da so športniki boljši, če pridejo v tujo državo z družino. Ker jih ne skrbi, kako se bodo znašli, kaj bo z domačimi, ki bi jih pustili doma, lahko se povsem posvetijo treningom in tekmam. Simona to razume od prvega dne najine zveze. Skupaj sva že skoraj sedemnajst let," pove Sani in hitro doda, da jo je spoznal, ko je bil precej na tleh.
Prijateljica mu je dolgo govorila o svoji prijateljici, vendar naključje ni nikoli naneslo, da bi se srečala. Ravno tako pa so o
njem pripovedovali njej, a se tudi ni zgodilo, da bi se njune poti križale. Po eni od poškodb je po 64 dneh, ko po operaciji ni smel iz stanovanja, šel prvi možni dan s prijateljem v restavracijo v Bologni, kamor so športniki hodili na kosila. Sedela sta pri mizi, on z opornicami in berglami, pri sosednji mizi pa Simona s prijateljico, ki je bila obenem tudi Sanijeva. "Pozneje mi je pripovedovala, da si je mislila o meni, poglej ga, ubogega mladeniča, kako so ga pokrpali po prometni nesreči. Zagledal sem prijateljico, jo pozdravil, ona pa mi je predstavila Simono. Zatresle so se mi roke, ostal sem brez besed, kar se mi le redko zgodi. Ko sem šel kmalu domov, sem mami dejal, da sem spoznal bodočo ženo. Mislila si je svoje, midva pa sva z vsakim dnem bolj poglabljala svojo ljubezen," je zadovoljen Sani, ki se s Simono pogovarja v italijanščini.
Pri Bečirovićih živijo multikulturno. "Zdaj se doma pogovarjamo v mešanici italijanščine, otroka razumeta in govorita še nemško, angleško in seveda slovensko. Ker hodita v mednarodno šolo, mimogrede usvajata multikulturnost in jo tudi živita," pove nekdanji športnik, ki si je kljub številnim selitvam gnezdo ustvaril v Ljubljani. Tudi Simoni je Ljubljana krasna, zdi se ji svetovljanska, lepa, urejena, mirna in varna, idealna za življenje in vzgajanje otrok.
