»V Sloveniji cestni tovorni promet narašča, z večanjem njegovega obsega se povečujejo tudi možnosti za nastanek neljubih dogodkov na cestah. Veseli me, da se povezujemo, saj bomo le tako dosegli pomembne premike na področju varnosti gospodarskih vozil, s tem pa tudi varnosti vseh drugih udeležencev v prometu,« je izpostavil direktor agencije Jože Hribar.
Zunanji strokovni sodelavec Agencije za varnost prometa Boštjan Paušer je spregovoril o specifikah pritrjevanja tovora.
Odkar velja prepoved prehitevanja tovornih vozil na levem voznem pasu, prihaja do daljših kolon tovornih vozil na desnem voznem pasu, zato je nujno vzdrževanje zadostne varnostne razdalje oz. 2-sekundnega pravila. Pri tem je treba upoštevati tudi vremenske pogoje (mokro cestišče, sneg…) ter možnost vključevanja in izključevanja za ostala vozila.
Navedel je tudi najpogostejše izgovore, povezane s pritrjevanjem tovora:
· tovor je tako težak, da ga ni potrebno pritrditi, saj se ne premika,
· tovor je tako lahek, da ni potrebno, da je pritrjen, saj ne bo škode,
· ne peljem daleč, na tej razdalji se s tovorom ne more zgoditi nič.
Najbolj ponesrečen pa je izgovor, da voznik tovora »ne sme« pritrditi. To je skorajda tako, kot bi trdili, da se voznik ne sme voziti skladno z omejitvami hitrosti, je bil slikovit Paušer. V EU smernicah prepoved pripenjanja tovora ne obstaja, in je kot taka torej obveza vsakega voznika.
S pritrjevanjem želimo doseči, da se tovor ne premika, saj premikajočemu tovoru sila narašča eksponentno, kar lahko privede do velikih nevarnosti v prometu. Osnovno pritrjevalno sredstvo je pritrjevalni pas, ki mora biti nepoškodovan, nezavozlan, uporabimo pa ustrezna pritrdilna mesta (obroči, zanke…). Vozniki pogosto uporabljajo protizdrsno gumo, ki pa ne nadomešča pritrjevanja, ampak je le dodaten varnostni element. Predstavil je tudi specifike prevoza vozil, prevoza hlodovine, ter prevoza nevarnih snovi, kjer je tveganje največje. Od 2. 2. 2022 velja nova obveza, da morajo vozniki pri prehodu državne meje na prvem primernem mestu ustaviti in prehod ročno zabeležiti v tahograf.
Vodja Sektorja prometne policije mag. Ivan Kapun je uvodoma povedal, da sta tokratna akcija in nadzor evropsko usklajena na nivoju Roadpola. Tovorna vozila in avtobusi imajo drugače lastnosti v primeru neljubih dogodkov, pa tudi veliko mrtvih kotov. Nadzor je zato potreben in koristen, je bil jasen. Predstavil je statistične podatke, vozniki tovornih vozil so bili v letu 2021 udeleženi v 2.426 prometnih nesrečah oz. v vsaki sedmi prometni nesreči na slovenskih cestah. Prekrški voznikov tovornih vozil predstavljajo približno 10 % vseh ugotovljenih prekrškov v cestnem prometu. Pomembna je tudi utrujenost voznika, uporaba telefona ali drugih naprav, ki motijo zaznavo in upravljanje vozila. Preobremenjenost tovornih vozil je v gonji za čim večjimi zaslužki žal pogosta in vpliva na slabše vozne lastnosti vozila, kar predstavlja veliko nevarnost za nastanek težjih posledic prometnih nesreč, je še izpostavil.
Predsednik Sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije Peter Pišek je poudaril dobro sodelovanje z Agencijo za varnost prometa, Policijo in Gospodarsko zbornico Slovenije. Z vidika infrastrukture je izpostavil nezadostno število parkirnih mest na avtocestnem križu, zato vozniki v primeru vseh zapolnjenih mest parkirajo ob uvozih in izvozih. Tu bo potrebnega še veliko dela, da se zagotovi ustreznost parkirnih mest za vse voznike, ki jih na svoji poti potrebujejo. Poudaril je pomen ustvarjanja reševalnega pasu v primeru zastojev, saj le-ta lahko rešuje življenja. Zato tudi redno ozaveščajo svoje člane o pomenu vsakokratnega ustvarjanja reševalnega pasu, pri čemer so domači vozniki s tem večinoma že dobro seznanjeni, pri tujih voznikih pa bo potrebno še nekaj več dela. Pretočnost na naših cestah je ključna za uspešno gospodarstvo in varnost vseh udeležencev v prometu, je zaključil.
Agencija za varnost prometa in Policija bosta akcijo ponovili julija, ko so naše ceste še bolj prometno obremenjene. V času trajanja akcije Policija izvaja poostren nadzor nad vozniki tovornih vozil in avtobusov.
Celoten posnetek webinarja najdete na TEJ POVEZAVI.
