V lanskem letu je prometnim nesrečam s smrtnim izidom botrovala predvsem neprilagojena hitrost, zaradi katere je življenje izgubilo 49 oseb, nepravilna stran oziroma smer vožnje, ki je botrovala 23 smrtnim žrtvam in izsiljevanje prednosti, zaradi katerega je umrlo 12 oseb. Tem trem vzrokom pripisujemo kar 83 % vseh umrlih udeležencev. So pa v letu 2019 alkoholizirani udeleženci povzročili 1.527 prometnih nesreč in zakrivili 30 smrti, kar je 8 več, kot leto poprej. Zvišuje se tudi povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom. Udeleženci iz ranljivih skupin (enosledna vozila, pešci in kolesarji) v 2019 predstavljajo skoraj polovico vseh smrtnih žrtev. V primerjavi z letom 2018, se je število umrlih zaradi povzročiteljev iz starostne skupine od 25. do 34. leta zmanjšalo iz 21 umrlih na 13 umrlih, prav tako se je zmanjšalo število umrlih zaradi povzročiteljev, starih med 18 in 24 let – od 17 umrlih v letu 2018 na 11 umrlih v letu 2019.
V lanskem letu sta v prometnih nesrečah umrli 102 osebi, kar je 11 oseb (12 %) več kot leto poprej. Število poškodovanih v prometnih nesrečah se je zmanjšalo za 3 %. V lanskem letu je bil negativni trend izstopajoč predvsem v prvem polletju (lani 56, predlani 41 umrlih, kar pomeni 37 % več umrlih), v drugi polovici leta 2019 pa se je varnost cestnega prometa v primerjavi z letom poprej izboljšala (lani 46, predlani 50 umrlih, kar pomeni 8 % manj umrlih).
Izstopajoč dejavnik je alkohol, saj je vsako tretjo smrtno žrtev, skupaj 30 umrlih (28 moških in 2 ženski), zakrivil alkoholizirani povzročitelj. Najpogostejši povzročitelji teh nesreč so v starostni skupini od 45 do 54 let. Povprečna starost poškodovanih v prometu, ki imajo lahko posledico trajno invalidnost zaradi vožnje pod vplivom alkohola je 41 let. Povprečna stopnja alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je v letu 2019 znašala 1,44 promila, leto poprej pa 1,42. Zaskrbljujoče je, da se povprečna stopnja alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom zvišuje. V letu 2019 je znašala 1,59 promila, leto poprej pa 1,32 promila. To pomeni, da gre za kar 20-odstotno povečanje.
Od ranljivih skupin so izstopale prometne nesreče z vozniki enoslednih motornih vozil, saj je skupaj umrlo 20 motoristov in 3 mopedisti. Stanje varnosti voznikov enoslednih motornih koles se je torej v lanskem letu poslabšalo, saj je bilo 25 % več smrtnih žrtev. Pri motoristih izstopa predvsem podatek, da so bili to vozniki med 55 in 64 let, imetniki vozniškega dovoljenja več kot 20 let.
Vesna Marinko, v. d. direktorice Agencije za varnost prometa, je izpostavila: »Varnosti na cesti ni nikoli dovolj. Vse naše akcije in aktivnosti gredo v pravo smer, saj opozarjamo na najbolj tvegane dejavnike varnosti: alkohol, uporaba mobilnih naprav, neupoštevanje omejitev hitrosti in na najbolj ranljive skupine udeležencev: pešci, otroci, kolesarji in motoristi.
Če pogledamo stanje varnosti cestnega prometa skozi daljše časovno obdobje, se trend pri različnih kazalcih prometne varnosti izboljšuje, medletno pa se pri nekaterih dejavnikih tveganja in ciljnih skupinah lahko poslabša ali celo izboljša. Številke, ki obeležujejo preteklo leto, niso najbolj spodbudne, kljub temu, da je trend skozi daljše časovno obdobje dober. Naše stališče je jasno - vsako ugaslo življenje na cestah je odveč. Je nepotrebno. Žalosti me, da je zavedanje udeležencev glede odgovornosti in kulture v prometu še vedno premajhno, saj vsak, ki spije alkohol in zavestno sede za volan, kaže na neodgovoren odnos do družbe. Zato bomo naredili vse, kar je v naši moči za izboljšanje prometne kulture.«
Mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, je poudaril: »V zadnjem desetletju smo precej izboljšali prometno varnost, a žal pridejo obdobja, ko se ta poslabša. Policija je izvedla številne represivne ukrepe, največ zaradi prevelike hitrosti, vožnje pod vplivom alkohola, neuporabe varnostnega pasu itd. Poleg tega pa ves čas izvajamo tudi številne preventivne aktivnosti, s katerimi ljudi ozaveščamo o pomenu varnosti, o pomenu spoštovanja predpisov in strpne vožnje. Večkrat smo že poudarili, da ni zakona na svetu, s katerim bi lahko preprečili vse prometne nesreče, zato se moramo zavedati, da lahko za lastno varnost in varnost drugih največ naredimo sami. To je del družbene odgovornosti, ki jo mora prevzeti vsak prometni udeleženec.
V želji, da bi dvignili raven prometne varnosti, bomo v letu 2020 uvedli dodatne aktivnosti. Tako bomo denimo vpeljali uporabo skenerjev za opravljanje ogledov prometnih nesreč, ki so jih konec lanskega leta v uporabo prejele še zadnje štiri postaje prometne policije, s čimer bomo izboljšali kakovost obravnave prometnih nesreč. Vsa ta prizadevanja izhajajo iz najbolj preproste želje, ki je tudi temelj policijskega poslanstva – da bi ohranili dragocena življenja. Drži, da določeni ukrepi policije med ljudmi niso najbolj priljubljeni. Toda če z njimi rešimo vsaj eno življenje in vsaj eno družino obvarujemo tega, da bi se zavila v žalost, smo policisti in policistke pripravljeni prenesti tudi jezo kakšnega voznika, ki smo mu zaradi prehitre vožnje (upravičeno) napisali položnico.«
Dean Polc, vodja službe za cestninski nadzor DARS d. d., je izpostavil: »Pri nadzorih prometa s preusmeritvijo je bilo ugotovljeno, da posamezni vozniki spremenljive prometne signalizacije, ki označuje preusmeritev prometa skozi točko nadzora, ne upoštevajo in vožnjo nadaljujejo, kot da prometne signalizacije ni. Takšno početje ni novo, saj podobne primere poznamo pri vožnji v tunele pri rdečem semaforju oziroma rdečem križu, ki označuje, da je vožnja po prometnem pasu prepovedana. Radi bi opozorili, da se je v dosedanjih obravnavah tovrstnih prekrškov ugotovilo, da vozniki niso dovolj zbrani za volanom (med drugim je zaznana uporaba mobilnih telefonov), nekateri pa se namerno izognejo vožnji skozi nadzorno točko. S policijo smo se dogovorili, da bodo tovrstne kršitelje obravnavali striktno, kar se je v enem izmed zadnjih nadzorov, ko so obravnavali 20 takšnih primerov, že pokazalo kot nujno potrebno. Uporabnike avtocest in hitrih cest pozivamo, da naj bodo pri vožnji zbrani in naj upoštevajo prometno signalizacijo, ki se prikazuje na SPIS portalih.«
Od julija do oktobra najmanj smrtnih žrtev v zgodovini Slovenije
V letih 2018 in 2019 je bilo število umrlih udeležencev najnižje med vsemi leti, odkar merimo stanje prometne varnosti. V prvi polovici leta 2019 je bilo zabeleženo slabše stanje, saj je umrlo 37 % več udeležencev (56 umrlih) kot v primerjalnem obdobju v letu 2018 (41 umrlih). Z namenom zajezitve poslabšanja stanja varnosti prometa je Agencija dodatno okrepila aktivnosti in skozi celotno poletje izvajala številne aktivnosti za zajezitev negativnih trendov. Z aktivnostmi na terenu, predvsem v najbolj izstopajočih regijah, v Posočju in Savinjski regiji, s katerimi so neposredno vplivali na zavedanje javnosti o prometni varnosti, je bilo v štirih mesecih doseženo občutno izboljšanje stanja. Od 1. julija do 31. oktobra letos je tako zabeleženo najnižje število umrlih udeležencev v prometnih nesrečah v zgodovini samostojne Slovenije. V tem obdobju je umrlo 27 oseb, kar je kar 34 % manj v primerjavi z enakim obdobjem leta 2018, ko je bilo umrlih 41.
V primerjavi z letom 2018, so v letu 2019 negativno izstopali predvsem meseci v prvi polovici leta – (januar, februar, marec, april in junij). Kljub povečanju števila umrlih v novembru in decembru v drugi polovici leta 2019 beležimo manj smrtnih žrtev, kot leto poprej (46 v 2019, 50 v 2018).
Najmanjše število telesno poškodovanih v zadnjih petih letih
Kljub večjemu skupnem številu prometnih nesreč (v primerjavi z letom 2018 je njihovo število naraslo za 3 % na skupaj 18.764 prometnih nesreč) je bilo število hudo telesno poškodovanih v letu 2019 za 3 % manjše kot v celotnem letu 2018. Do konca leta se je hudo telesno poškodovalo 796 udeležencev. Pri lažje telesno poškodovanih je prav tako zabeleženo zmanjšanje in sicer za 2 % – skupaj se je lažje telesno poškodovalo 6.698 udeležencev. Skupno število poškodovanih v letu 2019 je najmanjše v zadnjih 25 letih.
Največ smrtnih žrtev med vozniki osebnih avtomobilov
V letu 2019 je na slovenskih cestah umrlo največ voznikov osebnih avtomobilov, in sicer 29 (33 v 2018). Število umrlih voznikov se je sicer v primerjali z lanskim letom zmanjšalo – umrli so 4 vozniki manj (-12 %). Največje povečanje števila umrlih v 2019 v primerjavi z letom 2018 beležimo pri številu umrlih potnikov, in sicer jih je v 2019 umrlo 20 (13 v 2018) oz. 54 % več kot 2018 (18 potnikov v osebnih avtomobilih, 2 na motornih kolesih).
V letu 2019 so umrli še 3 vozniki tovornih vozil, 2 voznika traktorja in voznik avtobusa.
Ranljivi udeleženci v prometu predstavljajo skoraj polovico vseh smrtnih žrtev
V 2019 je skupaj umrlo 49 ranljivih udeležencev (enosledna vozila, pešci in kolesarji) oziroma 48 % vseh umrlih. Delež umrlih ranljivih udeležencev je v letu 2018 znašal 43 %.
V letu 2019 je umrlo 23 (18 v 2018) voznikov enoslednih motornih vozil oz. 28 % več kot v 2018. Od teh je bilo 20 voznikov motornih koles ter 2 voznika mopeda in 1 voznik mopeda do 25 km/h. Poleg 20 umrlih voznikov motornih koles sta umrla še 2 potnika na motornih kolesih. V letu 2019 je umrlo 15 pešcev oziroma 2 pešca več kot 2018, prav tako pa se v 2019 beleži povečanje števila umrlih kolesarjev. V letu 2019 je umrlo 9 kolesarjev oziroma 1 več kot v letu 2018.
Neprilagojena hitrost najpogostejši vzrok za nastanek prometne nesreče
Najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč v letu 2019 je nepravilen premik z vozilom – zaradi omenjenega vzroka se je pripetilo 4.706 (4.451 v 2018) prometnih nesreč oz. 24 % vseh nesreč. Sledi vzrok neprilagojena hitrost – 3.110 (3.257 v 2018) prometnih nesreč oz. 17 % ter nepravilna stran oz. smer vožnje – 3.006 (2.961 v 2018) prometnih nesreč oz. 16 %.
Najpogostejši vzroki za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom v letu 2019 so neprilagojena hitrost, zaradi katere je življenje izgubilo 49 oseb (48 %), nepravilna stran oziroma smer vožnje, ki je botrovala 23 smrtnim žrtvam (23 %) in izsiljevanje prednosti, zaradi katerega je umrlo 12 oseb (12 %). Tem trem vzrokom pripisujemo kar 83 % vseh umrlih udeležencev.
Največ nesreč s smrtnim izidom na regionalnih cestah
Največ umrlih udeležencev v prometnih nesrečah v preteklem letu je bilo v starostni skupini nad 64. letom starosti – 28 umrlih oziroma 27 % (omenjena skupina je imela v letu 2018 15 umrlih). Ta starostna skupina beleži tudi največji porast med umrlimi udeleženci v prometnih nesrečah (87 %). Sledijo starostne skupine od 45. do 54. let (21 umrlih), od 35. do 44. let (16 umrlih) ter od 55. do 64. let (14 umrlih). Občutno povečanje je tudi v starostni skupini od 45. do 54. leta, saj se je število povečalo iz 15 umrlih v letu 2018 na 21 umrlih v lanskem letu. Pozitiven trend je zabeležen v starostni skupini med 18. in 24. letom starosti. V primerjavi z letom 2018 se je število umrlih v tej starostni skupini zmanjšalo iz 15 na 8 umrlih (47 %). V skupini najmlajših, otroci do 15. leta starosti, beležimo 1 smrtno žrtev.
Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom se je pripetilo na regionalnih cestah (37 % oz. 41 umrlih), cestah v naselju in lokalnih cestah (32 % oz. 29 umrlih), glavnih cestah (16 % oz. 17 umrlih) ter avtocestah in hitrih cestah (15 % ter 15 umrlih). Število umrlih se je povečalo na regionalnih cestah za 28 % (41 umrlih v letu 2019 in 32 umrlih v letu 2018) ter na cestah v naselju in lokalnih cestah za 26 % (29 umrlih v letu 2019 in 23 umrlih v letu 2018).
Pomurska in posavska statistična regija z najboljšimi rezultati
Najbolj pozitivno izstopata pomurska in posavska statistična regija. Število umrlih na 10.000 prebivalcev je najmanjše v pomurski statistični regiji – statistično 0,09 umrlega na 10.000 prebivalcev in posavski statistični regiji – statistično 0,26 umrlega na 10.000 prebivalcev. Št. umrlih se je zmanjšalo v pomurski regiji (4 v 2018, 1 v 2019), podravski regiji (19 v 2018, 12 v 2019), jugovzhodni Sloveniji (12 v 2018, 7 v 2019), obalno-kraški statistični regiji (7 v 2018, 6 v 2019) in posavski statistični regiji (4 v 2018, 2 v 2019). V zasavski statistični regiji je število umrlih enako tistemu iz leta 2018 (3 umrli).
Najbolj negativno izstopajo primorsko-notranjska, goriška in koroška statistična regija. Omenjene regije so povečale število umrlih v primerjavi z lanskim letom, prav tako imajo najvišje število umrlih na 10.000 prebivalcev – primorsko-notranjska ima statistično 1,14 umrlega na 10.000 prebivalcev, goriška ima statistično 1,11 umrlega na 10.000 prebivalcev, koroška pa ima statistično 0,85 umrlega na 10.000 prebivalcev. Število umrlih se je povečalo tudi v gorenjski (iz 6 na 9 umrlih) statistični regiji, precejšnje povečanje pa beležimo v savinjski statistični regiji (iz 10 na 21 umrlih) in v osrednjeslovenski statistični regiji (iz 11 na 16 umrlih).
Uporaba pametnih telefonov je v prometu nespametna
Agencija za varnost prometa tudi letos vodi in koordinira nacionalno preventivno akcijo, s katero opozarja na visoka tveganja uporabe mobilnih telefonov v prometu. Akcija od 13. do 26. januarja 2020 poteka v sodelovanju s Policijo, 76 slovenskih občin pa bo skrbelo za ozaveščanje preko Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ključno sporočilo, ki ga naslavljajo na vse udeležence v prometu je, naj med udeležbo v prometu ne uporabljajo mobilnega telefona. Agencija svetuje, da telefonski klic, pošiljanje sporočil ali e-pošte opravite na primernem mestu. Enako velja tudi za uporabo družbenih omrežij. Klic, sporočilo, všeček ali čivk na družbenih omrežjih lahko opravite varno, saj ni nič tako nujno, da ne bi moglo počakati. »Trenutek nepozornosti v prometu, ki ga namenite za pregledovanje družbenih omrežij, klic, pošiljanje elektronske pošte ali sporočila, vam ali drugim udeležencem v prometu lahko za vedno spremeni življenje,« opozarjajo na Agenciji.
V času nacionalne preventivne akcije je Agencija za varnost prometa okrepila medijske aktivnosti in z novo kreativno kampanjo ter promocijskimi materiali javnost ozavešča o nevarnostih uporabe mobilnih telefonov v prometu, policija pa izvaja poostren nadzor. Agencija je na izobraževalne ustanove naslovila poziv, s katerim nosilce učnih procesov spodbuja, naj šolarje in dijake ozaveščajo o odgovorni rabi mobilnih telefonov. Tudi kot pešci, kolesarji ali uporabniki drugih prevoznih sredstev so namreč lahko zaradi nespametne uporabe mobilnih telefonov v prometu ogroženi sami, ali pa ogrožajo druge.
Vesna Marinko, v. d. direktorice Agencije za varnost prometa, je izpostavila: »V ponedeljek smo začeli z nacionalno preventivno akcijo, s katero opozarjamo na tveganja uporabe mobilnih telefonov v prometu. Z uporabo mobilnega telefona med vožnjo se zmanjšuje zbranost voznika in njegova pozornost za dogajanje na cesti in v njeni okolici. Voznik lahko spregleda ključne informacije, zato se poveča tveganje za nastanek prometne nesreče za štirikrat. V akciji, s katero naslavljamo vse udeležence v prometu, ne le voznike motornih vozil, smo z novo kreativno kampanjo pripravili različna preventivna gradiva, preventivno ozaveščevalni film, nove kratke radijske spote, eko talne grafite pred prehodi za pešce, prijazen poziv radijskim oddajam, da v času akcije za en teden “ukinejo” klice v eter in sms sodelovanja v nagradnih igrah, odločitev pa pospremijo s poglobljenimi ozaveščevalnimi vsebinami o problematiki uporabe mobilnih telefonov v programu.«
