Kenan Horić: Prinesel sem veliko več toplejših oblačil (video)

Kakšna je vaša življenjska zgodba.
Rojen sem v Zenici in od majhnih nog sem bil član nogometnega kluba Čelik. Zanj sem igral v vseh kategorijah in tam ostal do 23. leta, med drugim sem bil leto in pol kapetan članskega moštva. To je bilo zelo lepo obdobje v mojem življenju in karieri, saj je bila moja življenjska želja, da postanem del Čelikove prve ekipe, kar se mi je uresničilo. Vojna je močno vplivala na življenje v Zenici.
Seveda, ne samo v Zenici, tudi drugje. Sam se niti ne spomnim veliko, ampak kot pripovedujejo moji starši, se je življenje močno spremenilo. Na žalost se je spremenilo na slabše, danes je standard še veliko nižji, kot je bil prej.

V domači prvi ligi ste igrali štiri sezone, nato ste se odpravili v tujino. Zakaj Slovenija?
Slovenija se mi je zdela dobra odskočna deska za nadaljnji prestop v tujino. Jezik je precej podoben našemu, tudi ljudje so kolikor toliko podobni našim. Prav tako je v vaši državi veliko ljudi iz Bosne in Hercegovine in ni sem pričakoval težav pri prilagajanju na novo okolje, zato se mi je Slovenija zdela kot dobra odskočna deska za naprej.

Verjetno si niste mislili, da boste tu ostali tako dolgo, od vašega prihoda mineva že tretje leto.
Mislil sem, da bom ostal eno leto in nato odšel, a se je to razvleklo na dve leti in pol. Pozimi sem še podaljšal sodelovanje z Domžalami in nova pogodba mi poteče poleti 2018. Tako se je zgodilo, v življenju ne moreš ničesar predvideti. (smeh)

Je bil prihod v Slovenijo pravilna odločitev?
Nikakor mi ni žal, da sem prišel v Slovenijo, tu se odlično počutim in živim lepo življenje.

Ste imeli še kakšne druge ponudbe, ko ste odhajali iz Čelika?
Da, imel sem ponudbe iz Hrvaške in Srbije, ampak niso bile tako konkretne kot domžalska. Tu sta me želela tako predsednik kluba kot trener, klub je pokazal veliko željo, da pridem, kar me je pritegnilo.

Ali ste že pred prihodom spremljali slovenski nogomet?
Kar zadeva slovenski nogomet, sem vedel zelo malo. Nisem ga ravno spremljal, poznal sem Maribor, Olimpijo, Domžale, Celje in Gorico, se pravi pol lige, drugo pa mi ni bilo znano. (smeh)

Ste se pri katerem od rojakov pozanimali, kam greste? Navsezadnje je tu igralo precej igralcev iz vaše države.
Ne, pri nikomer se nisem pozanimal, temveč sem želene informacije poiskal na spletu. Vtipkal sem različne podatke in izvedel marsikaj. (smeh)

Ste poznali kakšnega Slovenca, preden ste prišli?
Sem, v Čeliku je bil moj soigralec Dejan Božičič. Skupaj sva igrala, on je bil moja zveza s Slovenijo.

Slovenija je vaša prva izkušnja s tujino, kaj mislite o našem nogometu?
Slovenski nogomet je kar kakovosten in se lahko dvigne na še višjo raven. Menim, da je slovenska prva liga boljša od bosansko-hercegovskega prvenstva, če ne bi bilo tako, niti ne bi prišel sem. Res je, da na stadionih pogrešam več navijačev, ljudje premalo hodijo na tekme, prav tako manjka več medijske pozornosti. Ko se bodo te stvari izboljšale, bo liga naredila še korak naprej. Odkar je bilo v pretekli sezoni mogoče spremljati prvenstvene tekme v prenosih, se je kakovost v primerjavi s časom, ko sem prišel v Slovenijo, precej dvignila.

Rekli ste, da je slovensko prvenstvo močnejše od bosansko-hercegovskega.
Da, res je, če moram narediti primerjavo med obema tekmovanjema, bi rekel, da se v Bosni in Hercegovini igra bolj čvrsto, na moč. Zaradi tega sem imel ob prihodu v Sloveniji kar nekaj težav zaradi rumenih kartonov, saj sem bil navajen na drugačen način igranja. Kar zadeva igrišča, so ta v Sloveniji veliko boljša. Organizacija lige je veliko boljša, kar velja tudi za sojenje. Vse je zelo korektno, ni nekega prirejanja.

Govori se, da je v bosansko-hercegovskem prvenstvu zelo težko zmagati v gosteh.
To je veljalo za prejšnje sezone, ampak zdaj se je stvar popravila in je glede tega postalo veliko bolj izenačeno.

Kako ljudje v Bosni in Hercegovini poznajo slovenski nogomet?
Lahko rečem, da ga kar poznajo, odkar sem prišel, ga sploh v Zenici še bolj spremljajo. Ne morem pa reči, da je slovenski nogomet ravno cenjen.

Kdo je po vašem mnenju najboljši igralec slovenske lige?
V prejšnji sezoni sta bila po mojem mnenju najboljša igralca slovenske lige Agim Ibraimi in Andraž Šporar, ki je pozimi odšel v Basel. Zelo cenim tudi francoskega napadalca Jean-Philippa Mendyja, ki se je v teh dneh iz Maribora preselil na Kitajsko, proti njemu mi je bilo zelo težko igrati.

Vas je kakovost slovenskega prvenstva presenetila? 
Ne morem reči, da sem bil presenečen nad kakovostjo tukajšnje lige. Vedel sem, da je tekmovanje malo boljše od bosansko-hercegovskega, ampak nisem pričakoval velike razlike. Zelo hitro sem se prilagodil na zahteve slovenskega prvenstva, o čemer govori tudi moja statistika, saj sem odigral skoraj vse tekme, z izjemo tistih, ki sem jih moral izpustiti zaradi kartonov.

Ali poznate vseh pet klubov, ki so v Sloveniji do zdaj osvojili naslov prvaka?
Začel bom z Domžalami, z naslovom prvaka pa se lahko pohvalijo še Gorica, Olimpija, Maribor in Koper.

Kaj pa menite o slovenski reprezentanci?
Slovensko reprezentanco izjemno spoštujem, za kar obstaja tudi tehten razlog. V njej namreč igra veliko fantov, ki so nogometno zrasli v Sloveniji. Če gledamo s te strani, je recimo v Bosni in Hercegovini povsem drugače. Tam je predvsem zaradi vojne veliko ljudi zapustilo domovino, odšli so v tujino, kjer so nato fantje naredili svoje prve nogometne korake in posledično niso imeli stika z bosansko nogometno šolo. In to je razlog, zaradi katerega tako cenim slovensko izbrano vrsto, saj so v njej igralci domače nogometne šole, to je bila njihova odskočna deska za odhod v tujino. Menim tudi, da bi morala slovenska javnost znati bolj ceniti svojo reprezentanco, ker je res kakovostna.

Stari ste 25 let, kakšne načrte za prihodnost imate?
Moji načrti so, da naredim še korak naprej v karieri, da grem v kakšno močnejšo ligo. Vendar pa o tem trenutno sploh ne razmišljam. V določenem obdobju sem se absolutno preveč obremenjeval s temi stvarmi, kar je precej negativno vplivalo name, in to se je poznalo na moji igri, v kateri je bilo veliko preveč nihanj. Zdaj sem spremenil razmišljanje, v prvi vrsti moram trdo in naporno trenirati, se potruditi, da na igrišču maksimalno korektno opravim svoje naloge, in posledično bodo prišle tudi ponudbe. Cilj pa je, da bi šel v še močnejšo ligo.

Kako je z reprezentančnimi ambicijami?
Ob neki priložnosti je bil v Domžalah selektor naše izbrane vrste in me je spremljal na tekmi. Slišala sva se po telefonu, toda od takrat ni bilo več nobenega stika, saj je verjetno tudi on pričakoval, da bom zamenjal klub in ligo. Že to, da je bil v Domžalah, je zame dodaten motiv za nadaljnje delo, saj vidim, da moje igre spremljajo.

Ali imate še kakšno posebno željo v karieri?
Rad bi nekaj naredil z Domžalami, prva priložnost, ki se nam zdaj ponuja, je igranje na mednarodni sceni. S klubom bi rad čim dlje prišel v kvalifikacijah za ligo Europa.

Kaj so o vaši selitvi v Slovenijo menili vaša družina in prijatelji?
Podpirali so me pri moji odločitvi. Vsi so vedeli, da je Slovenija urejena država in da pri prilagajanju na tukajšnje življenje ne bi smel imeti težav. Povrhu tega je blizu in so me moji že večkrat obiskali v Domžalah.

Pa ste imeli kaj težav pri prilagajanju na slovenski način življenja?
Ne, hitro sem se navadil nanj. Tukajšnji način življenja mi je všeč, ljudje so zelo prijetni in nisem imel težav.

Na kaj ste najprej pomislili, ko ste prvič prišli v Slovenijo?
Najprej sem pomislil, da je tu precej hladneje kot v Bosni, ravno zaradi smučanja in podobnih stvari. Prišel sem pozimi, zato je bila to moja prva misel. S sabo sem prinesel veliko več toplejših oblačil, kot bi bilo običajno v Bosni. (smeh)

Prihajate iz Zenice, kjer živi okoli 75 tisoč ljudi, Domžale so precej manjše, vam je kdaj dolgčas?
Včasih pride tudi do tega, da mi je malo dolgčas, toda na srečo je blizu Ljubljana in v takih primerih izkoristim priložnost, da grem tja. (smeh)

Katere jezike govorite?
Govorim bosansko in angleško, trudim pa se naučiti tudi slovenski jezik.

Katera je bila prva beseda, ki ste se jo naučili v slovenščini?
Povezana je bila z nogometom, seveda je to žoga.

Ali imate najljubšo slovensko besedo?
Zanimiva mi je besedna zveza 'kr neki', čeprav je niti ne uporabljam preveč, toda zelo zanimivo se mi sliši. Največ pa uporabljam besedo 'živijo', saj gre za pozdrav.

Kaj vam je v Sloveniji najbolj všeč?
Zelo so mi všeč njene naravne lepote, hribi in jezera. Večkrat sem že obiskal Bled, Bohinj, Pohorje, Krvavec. Pred kratkim smo bili na Kolpi, kjer mi je bilo prav tako zelo všeč. Ljubljana je lepa, všeč mi je park Tivoli.

Kaj vam tu ni všeč?
Če povem po pravici, ni nič takega, da mi ne bi bilo všeč. Zelo mi je všeč način življenja in bi brez težav živel v Sloveniji tudi po koncu nogometne kariere.

V čem smo si Slovenci in Bosanci najbolj podobni in najbolj različni?
Najbolj podobni smo si v tem, da smo obojni zelo prijetni in komunikativni. Tu sem videl, da Slovenci vsakega gosta zelo radi sprejmejo, enako je v Bosni, tudi mi znamo zelo dobro poskrbeti za svoje goste. Kar zadeva razlike, bi rekel, da smo mi malo bolj odprti, Slovenci mogoče ne dovoljujete vstop v svojo zasebnost. Prav tako imamo Bosanci malo več smisla za humor.

Če bi nekdo prišel k vam na obisk, kaj bi mu pokazali v Sloveniji?
Takoj bi jih odpeljal v Ljubljano, kjer bi jim pokazal živalski vrt. Potem bi šli na Ljubljanski grad in Tromostovje. Seveda bi šli še na Bled in v Bohinj, kjer mi je zelo všeč. Tam bi si verjetno sposodili čoln in se zapeljali po jezeru. Prav tako je lepo na Zbiljskem jezeru, veliko lepih krajev je, ki bi jih obiskali.

Kateri je bil najbolj čuden ali najbolj smešen dogodek, ki se vam je zgodil v Sloveniji?
Veliko situacij je bilo, ko so na obisk prišli prijatelji iz Bosne in smo se odpravili kopat na Blejsko jezero, ampak ne bi znal izpostaviti kakšne posebne. (smeh)

Ali se v prostem času več družite s tujci ali s Slovenci?
Odvisno, družim se tako z enimi kot drugimi, še največ časa pa preživim s soigralcem Zenijem Husmanijem. Slovenski soigralci imajo večinoma družine in živijo bolj družinsko življenje, medtem ko sva midva sama, zato se več druživa.

Kako vas kličejo soigralci, ali imate kakšen vzdevek?
Soigralci me kličejo Hora, tak vzdevek se me je prijel že v Čeliku.

Ali vas pesti domotožje, ali močno pogrešate Bosno?
Najbolj pogrešam družino in prijatelje, toda navadil sem se na takšno življenje. Vem, kakšne so moje želje in ambicije, temu primerno sem se pripravljen odreči nekaterim stvarem. Če ne bi bil pripravljen na to, ne bi niti zapustil doma, zato s tem nimam težav. Pa tudi današnja tehnologija nam omogoča, da smo ves čas v stiku.

Kako pogosto se vračate domov?
Kadar imamo dva ali tri dni prosto, kar se zgodi na približno dva meseca, izkoristim priložnost in se odpravim domov. Sicer pa oni večkrat pridejo k meni, ker nimam toliko prostega časa in se je lažje organizirati tako.

Če bi želeli povedati kakšno zanimivo stvar o Bosni in Hercegovini, kaj bi rekli?
Obiščite Bosno zaradi čevapčičev, dobre hrane in naše gostoljubnosti. Pojdite pogledat naravne lepote, ki jih je v moji domovini zelo veliko.

S plačo, ki jo dobivate tu, bi verjetno veliko bolje živeli v Bosni in Hercegovini.
V Sloveniji je standard precej višji in res je, da bi s to plačo bolje živel v Bosni, vendar pa lahko lepo živim tudi v Sloveniji.

Bi sprejeli slovensko državljanstvo, če bi vam ga kdo ponudil iz kakršnegakoli razloga?
Seveda bi ga sprejel, še posebej ker je Slovenija v Evropski uniji in ne bi potreboval vize. Na žalost je bosanski potni list malo manj cenjen od slovenskega.

Ali ste poleg nogometa tu obiskali še kakšno drugo športno prireditev?
Večkrat sem šel na tekme Heliosa Sunsov. Ob tej priložnosti bi jim čestital za osvojeni naslov državnega prvaka. Zelo rad spremljam različne športe, dobro vem, kako je videti življenje športnikov, saj sem tudi sam eden izmed njih, zato cenim tudi druge športe. Rad si recimo ogledam atletska tekmovanja.

Kaj pa smučanje?
Smučanje in smučarski skoki me niti ne zanimajo. Enkrat sem smučal, a mi ni šlo najbolje. Poleg tega občutim določen strah zaradi kolen. Po koncu kariere se želim naučiti tudi smučati in mogoče se bom takrat odpravil na Krvavec ali na Pohorje, da preverim svoje smučarske spretnosti. (smeh)

Ali morda veste, kdo je predsednik Slovenije?
Khm, Borut Pahor.

Ali poznate kakšno slovensko narodno jed?
Poznam gibanico, blejsko kremno rezino, ne vem, ali je slovenska jed, ampak poznam sirove štruklje. Vse to sem poskusil in mi je zelo všeč.

Ali poslušate slovensko glasbo, morda poznate kakšnega glasbenika, skupino, pesem?
Ne, slovenske glasbe ne poslušam. Enkrat sem jo slišal v slačilnici in takrat mi ni ravno 'sedla' v uho. Raje poslušam svojo, domačo glasbo.

Kaj menite o slovenskih ženskah?
Mislim, da so Bosanke precej lepše, čeprav so tudi Slovenke lepe na svoj način. Ampak prihajam iz Bosne in bolj gledam Bosanke.

Za kateri nogometni klub navijate?
Najbolj simpatiziram z münchenskim Bayernom, to mi je ostalo še iz časov, ko je zanj igral Hasan Salihamidžić, se pravi, da je od tega minilo že kar nekaj let. Bayern mi je všeč in ga tudi največ spremljam, pogosteje kot ostale. Poleg Bayerna pa je tu seveda še moj Čelik.

Kaj bi sporočili bralcem Ekipe SN?
Bralcem bi sporočil, naj v čim večjem številu prihajajo na tekme Domžal in tudi ostalih klubov, da dajejo čim večjo podporo nogometašem in drugim športnim delavcem, ker potrebujemo vašo pomoč in se bolje počutimo, ko ste tudi vi na tribunah.