Ko je bilo konec "pogovora" – dialog je namreč potekal kar prek tipkovnice – se je podpisani pošteno zamislil. Na eni strani navdušenje nad Urbanom Gorjancem in njegovim nalezljivim optimizmom ter pozitivizmom kljub težavam, s katerimi se srečuje, na drugi strani pa prav beden občutek zaradi samega sebe, sedeč pred računalnikom in še nekaj minut prej misleč, kaj vse je hudega in mi gre narobe na tem svetu. Ah, kakšne malenkosti v primerjavi s tistim, kar je poln pozitivne energije o sebi pripovedoval Gorjanc. Marsikdo bi jadikoval, stokal in tarnal nad svojo usodo, se pomiloval, on pa nič od tega. Življenje je lepo ...
Pa čeprav zdaj brez košarke. Potem ko je bil leta 2013 prvič operiran zaradi Marfanovega sindroma, je moral nedavno spet pod nož. "V začetku oktobra se je med rednim kontrolnim pregledom z magnetno resonanco izkazalo, da je srce v zelo slabem stanju, povedali so mi, da moram nehati igrati in da je potrebna čimprejšnja operacija. Srce je bilo v tako slabem stanju zaradi velikega popuščanja zaklopk, ekstremno povečanega levega prekata in povrhu še vnete srčne mišice," je začel pripoved Gorjanc.
Dejstvo, da ne bo več mogel početi tistega, kar je delal najraje, je bilo seveda težko sprejeti. "Vsak dan pogrešam tekme, treninge, druženje s soigralci in ves ta ritual. Vse skupaj je bilo še težje zato, ker so v klubu v bistvu brezkompromisno odstopili od pogodbe in prekinili komunikacijo z mano, ko sem povedal, kaj se je zgodilo. Bil sem kar malo razočaran, da so lahko tako nečloveški v trenutku, ko se nekdo, ki je v zadnjem letu in pol na igrišču dal srce za barve kluba, znajde v tako težkem življenjskem položaju," je povedal ...
Zgodba URBANA GORJANCA: Mož z velikim srcem, ki pa mu slednje NE PUSTI VEČ igrati košarke!
alesfevzer.com
Enkrat je bolezen lahko z operacijo tako ukrotil, da je še igral, ko pa se je stanje pred tremi meseci spet poslabšalo, je bila edina pot še ena operacija in konec kariere. Urban Gorjanc se tako pri 26 letih podaja novim izzivom naproti.
