Bil je to eden najboljših naborov v zgodovini lige, na njem je bilo izbranih pet igralcev, ki so kasneje pristali v dvorani slavnih, med njimi trojica, ki je bila osem let kasneje del tistega originalnega Dream Teama. Bil je to nabor, ki ga pristaši Chicago Bullsov ne bodo nikoli pozabili in bil je to nabor, ki bi ga pristaši Portland Blazers najraje izbrisali iz kolektivnega spomina.
Met kovanca je odločil, da so v tistem večeru prvi izbirali Houston Rockets, ki so se odločili za Akeema Olajuwona. Drugi je na vrsto prišel Portland, ki je izbor pridobil po kupčiji z Indiano in izbral centra Sama Bowieja. Tretji so izbirali Bullsi in se odločili za branilca po imenu Michael Jordan. Vse ostalo je zgodovina bi lahko zapisali.
Jordan je postal eden največjih, če ne kar največji, ki so kadarkoli igrali to igro. Bowie pa... Zaradi steklenih nog je za Blazerse v naslednjih petih letih odigral le 139 tekem, kariero pa sklenil s povprečjem 10.9 točke in 7.5 skoka. Solidno, toda svetlobna leta daleč od Jordana in njegovih številk ter dosežkov. Bowie je šel zaradi Jordana v zgodovino kot eden najbolj zgrešenih izborov vseh časov.
Sploh, ker so bili kasneje izbrani še Charles Barkley, Alvin Robertson, Othis Thorpe in Kevin Willis, iz današnje perspektive pa so dobro izbirali in izbrali tudi pri Utah Jazz, ki so kot 16. po vrsti izbrali Johan Stocktona.
