Ko je najboljši igralec ekipe Hanover Thomas Atkins v tretji četrtini šel sam v protinapad, so vsi v dvorani vedeli, da bo to koš in da bo Atkins zelo verjetno zabil žogo skozi obroč.
Najbrž je tako mislil tudi igralec nasprotne ekipe Centralia Nathan Rempe, ki je tekel za Atkinsom, nikomur pa ni jasno, kaj mu je šlo skozi glavo v trenutkih, ki so sledili.
Ko se je Atkins že odrinil in bil v zraku, ga je namreč Rempe z rokama porinil v hrbet, tako da je Atkinsa odneslo v konstrukcijo koša. Čudež je, da mu je uspelo doseči koš, še večji čudež pa, da se mu ni zgodilo nič hudega.
Dejanje Rempeja je bilo namreč življenjsko nevarno, samo sreči se Atkins in tudi Rempe lahko zahvalita, da ni prišlo do tragedije. Atkins je reagiral odlično in z nogama priletel v koš, tako da je močno ublažil posledice padca, ki bi bile lahko pogubne.
Še najbolj verjetna razlaga za Rempejev brutalen prekršek, za katerega si je prislužil zgolj nešportno osebno napako, je to, da je v eni od na las podobnih akcij pred tem Atkins prav tako šel v protinapad in dosegel koš, Rempe pa je lahko vse skupaj samo gledal za njegovim hrbtom. Očitno je rahlih živcev in ni prenesel, da mu tekmec dvakrat na isti način doseže koš. A taki v športu najbrž ne bi smeli kaj iskati.
