Med tistimi, ki jih bomo ta konec tedna pogrešali v Staples Centru, je tudi ali predvsem Nikola Jokić, dvaindvajsetletni srbski center, ki je svoj talent dolgo skrival pod debelo plastjo maščobe. Bil je precej okrogel fant, burek in kokakola sta bila pogosto na jedilniku, še v srednji šoli pa danes eden najboljših centrov lige NBA po lastnih besedah ni bil sposoben napraviti niti ene same sklece.
A v Denverju so pod vso to maščobo nekaj videli; videli so Košarkarja, videli so organizatorja igre v telesu centra. Eden redkih, za katerega bi vedno plačali vstopnico, da bi ga videli igrati. Možak, za katerega je Neven Spahija pred časom dejal, da je izboljšana različica Vladeta Divca, je šel pred dnevi tja, kamor pred njim ni šel še nihče. Na prvi pogled gre sicer za sijajen, a vendarle običajen trojni dvojček (30 točk, 17 podaj, 15 skokov). A le na prvi pogled. Jokiću je to namreč uspelo najhitreje v zgodovini, že do konca druge četrtine, ob tem, da je na parketu prebil le 14 minut in 33 sekund. Nekateri ga ne uspejo doseči v celotni karieri, on je potreboval le slabe četrt ure.
V zadnjem mesecu dni je Jokić vroč, Joker je v sijajni formi, od 27. januarja je med drugim zabeležil štiri trojne dvojčke. Kot da bi na svoj način želel sporočiti, da bi si tudi on zaslužil mesto na tekmi zvezd.
Od tistega »bajska« izpred nekaj let pa je ostal le še spomin oziroma fotografije.
