Miloš Teodosić je eden tistih, ki igra drugačno košarko, številni bi rekli lepšo košarko. Eden tistih, ki jih je užitek gledati, ki ne le igra, ampak se igra košarko. Čigar igra ne temelji na mišicah, ampak na kreaciji, na potezi več. Košarkarski romantik. Definitivno izumirajoča vrsta.
V Evropi je osvojil vse, kar se je osvojiti dalo in to v njegovem primeru nikakor ni floskula. Zdaj se je pri tridesetih letih odločil osvojiti še Ameriko. Za razliko od denimo rojaka Dejana Bodiroge, ki ga je NBA vztrajno klicala, a nikoli priklicala.
V pripravljalnem obdobju je v dresu Los Angeles Clippersov že prikazal nekaj potez iz svojega bogatega repertoarja, nekaj tistih dih jemajočih podaj, s katerimi je leta in leta navduševal na evropskih igriščih. Ena izmed njih je bila izbrana za najlepšo potezo pripravljalnega obdobja. Upravičeno. Onstran Atlantika so vedno znali ceniti tovrstne košarkarske virtuoze, katerih žoge so imele oči.
Kako bo, ko bo šlo zares, bo seveda pokazal čas, Chris Paul je za seboj pustil ogromne čevlje, ki jih ne bo enostavno zapolniti. Ni jih malo, ki menijo, da bo imel 30-letni Srb težave predvsem v obrambi, pri pokrivanju neprimerno bolj atletskih, mišičastih branilcev. Kar se kreacije in pregleda nad igro tiče, pa po drugi strani lahko Teodosića postavimo ob bok praktično vsakemu organizatorju igre.
