Zdaj je že nekaj let sistem tekmovanja enak. Na SP elitne skupine je 16 reprezentanc razdeljenih v dve predtekmovalni skupini s po osmimi članicami. V Parizu bodo ob Sloveniji in gostiteljici Franciji še branilka naslova Kanada, srebrna z zadnjega SP Finska, Češka, Švica, Belorusija in Norveška. V Nemčiji bodo poleg gostiteljice igrale še Rusija, ZDA, Švedska, Slovaška, Latvija, Danska in Italija.
Igrajo po sistemu vsaka z vsako, po sedmih odigranih tekmah pa je lestvica jasna. Prvi štirje si zagotovijo napredovanje v izločilni del s četrtfinalom, ekipe, ki na SP dosežejo uvrstitve na mestih od 5 do 7, tekmovanje končajo, konča pa se tudi za zadnjeuvrščeno ekipo v skupini, ki izpade v nižji rang tekmovanja. Letos bo boj za obstanek nekoliko trši v predtekmovalni skupini v Nemčiji, saj je tam tudi Danska, ki je gostiteljica naslednjega prvenstva in po pravilih krovne zveze IIHF ne more izpasti. Zato bo v Kölnu, če bodo na zadnjem mestu Danci, v slovo elitni skupini pomahal tisti, ki bo na predzadnjem mestu.
Po nedavno končanem SP divizije I (skupina A) je jasno, kdo sta ekipi, ki bosta dve letos najslabši zamenjali na Danskem 2018: Avstrija, ki se med najboljše vrača po dveh letih premora, ter prvič v zgodovini tudi Južna Koreja.
Skupno bo na SP na sporedu 64 tekem, ekipa, ki bo na koncu dobila pokal za najboljšega na svetu, jih bo morala v dobrih 14 dneh odigrati deset: sedem v predtekmovanju, četrtfinale, polfinale in finale. V obeh mestih bosta tekmovanji potekali do četrtfinala, Pariz bo gostil dva, od polfinala naprej pa bo vse dogajanje strnjeno v kölnski dvorani Lanxsess Arena. Večnamenski objekt, ki bo v začetku junija gostil tudi zaključni turnir rokometne lige prvakov, bo za hokejske tekme lahko sprejel 18.500 gledalcev. Drugo prizorišče je pariška, tudi večnamenska dvorana Bercy oziroma uradno AccorHotels Arena, ki bo sprejela največ 14.500 hokejskih navdušencev.
Krovna zveza zveza IIHF se po nekaj letih, ko so SP gostili v eni državi, spet vrača k sogostiteljstvu; nazadnje so tekmovanje v dveh državah izpeljali v letih 2012 in 2013, ko sta bili prirediteljici Švedska in Finska, po letošnjem SP pa bo vsaj v naslednjih dveh letih vse dogajanje spet v eni državi, leta 2018 na Danskem, leto pozneje pa na Slovaškem.
Na SP mora na vsaki tekmi nekdo zmagati, če bo po rednem delu izid neodločen, bodo igrali podaljške. V predtekmovanju petminutne, pozneje bodo sledili še morebitni kazenski streli, v odločilnih tekmah pa desetminutni podaljški, v finalu 20-minutni.
Francozi se kot gostitelji elitnega prvenstva na sceno vračajo po zelo dolgem času. Nazadnje so najboljše na svetu gostili leta 1968, a takrat so bile v Grenoblu olimpijske igre, ki so nekoč štele tudi za SP - prav te so bile zadnje z dvojnim pomenom, pozneje so tudi v letu OI izvedli prvenstva. Svetovno prvenstvo pa so nazadnje do letos gostili v Parizu že kar daljnega leta 1951, ko domačinov niti ni bilo med elito.
Nemci imajo več izkušenj s prirejanjem velikih tekmovanj. Prav Köln je v tem stoletju že dvakrat priredil SP (leta 2001 in 2010), pred tem je bilo SP v tej državi še v Dortmundu (1993), Düsseldorfu (1983) in Münchnu (1975).
Naslov prvakov bodo na SP v Franciji in Nemčiji branili hokejisti Kanade. Ti so lani v Moskvi v finalu z 2:0 ugnali Fince in poskrbeli za nadaljevanje prevlade v zadnjih letih, ko so zaporedoma osvojila dva naslova prvakov. Razočarani so bili lani Rusi, ki so v polfinalu izgubili s Finci, a so se potem za tolažbo v boju za bronasto medaljo znesli nad Američani.
Kanadčani so tudi sicer najuspešnejši na dosedanjih prvenstvih. V zbirki imajo kup medalj, od tega tudi 26 zlatih; a še vedno tik za Rusi, ki imajo kot samostojna država pet zlatih (štiri med letoma 2006 in 2014), v seštevku z nekdanjo Sovjetsko zvezo pa 27. Med favoriti, ki bodo tudi na SP 2017 želeli poseči prav na vrh, pa so tudi Švedska (nazadnje zlata leta 2013), Češka, ki na zlato medaljo čaka od leta 2010, ter Finska, v zadnjih treh letih dvakrat poraženka finala, prvakinja pa nazadnje 2011.
