Müller je po padcu na Kulmu ostal prikovan na invalidski voziček in se vse od takrat trudi svojo poškodbo uveljaviti kot delovno nesrečo. Zaradi nesreče je bil prisiljen spremeniti življenje, denimo tudi osebni avtomobil, kar mu je povzročilo veliko stroške.
Na drugi strani so Smučarska zveza Avstrije in prireditelji tekme v Kulmu nesrečo opredelili kot poškodbo nastalo v prostem času, a je sodišče pritrdilo skakalcu.
"Lukas Müller je bil velik skakalni talent in njegova nesreča je bila velika tragedija," je med drugim zapisal predsednik zveze Peter Schröcksnadel. Obenem pa so na zvezi že potrdili, da bodo preverili, kakšne posledice ima lahko razsodba celovškega sodišča za vse nesreče na tekmovanjih in kaj to pomeni za zvezo in prireditelje, a ne le smučarskih tekem.
Na zvezi bodo zdaj natančno opredelili, kakšen je status oseb na tekmovanjih, ki delujejo izven uradne reprezentance. Tu ne gre le za predskakalce na tekmovanjih, ampak to vključuje vse vpletene, tudi prostovoljce, ki so tako ali drugače izpostavljeni različnim tveganjem. Kot pravijo na zvezi, je treba ustvariti pravilnik, ki bo primeren predvsem za prireditelje številnih manjših tekmovanj.
Na zvezi dodajajo, da so se tudi za Müllerja zelo potrudili, saj je iz zavarovanj zveze prejel 480.000 evrov, iz zavarovanj Mednarodne smučarske zveze pa 350.000 švicarskih frankov oz. približno 306.000 evrov. Z odločitvijo, da gre za delovno nesrečo, pa bo Müller zdaj upravičen tudi do drugih socialnih pravic, ki izhajajo iz delovne zakonodaje.
