Svet se je takrat ustavil, vsaj tako se je zdelo. Vsi smo bili prikovani pred teve sprejemnike in gledali tisto drugo vožnjo olimpijskega veleslaloma na Bjelašnici. Večina je stavila na Borisa Strela ali Bojana Križaja, do kolajne, sploh prve jugoslovanske na zimskih olimpijskih igrah, pa je prišel Jure Franko.
"Vsa obremenitev se je združila v prvi vožnji. Ko sem jo zelo solidno odpeljal in bil četrti, je breme padlo, šlo je v neznano, nisem ga več čutil. Po prvi vožnji sem bil tako utrujen, da sem celo zaspal med obema tekoma za kakšnih 15 minut. Takrat se mi je vrnila moč, želja, volja za medaljo. Ostalo mi je le, da se skoncentriram in povsem napadam, kar mi je tudi uspelo," se je nedavno v pogovoru za eno od televizij v BiH spominjal Franko.
Danes 56-letni Primorec je takrat odpeljal izvrstno vožnjo in se s četrtega mesta prebil na drugo, hitrejši od njega je bil le Švicar Max Julen. Slovenci, Bosanci, Jugoslovani so bili v deliriju. "Volimo Jureka, više od Bureka", je bil znameniti transparent, ki se je takrat pojavil v ciljnem izteku in odšel v zgodovino. Franko je postal nacionalni heroj.
Scene s podelitve kolajn v Sarajevu, ko se je tam zbrala množica ljudi, so postale legendarne. In seveda Frankov znameniti klobuk. "Joj, v nekem trenutku sem ga v Londonu podaril prijatelju in ga nisem več videl. Pozneje sem s tistim možakarjem izgubil kontakt, tako da ne vem, kje je zdaj ta klobuk. Danes mi je žal, da sem ga podaril in ga nisem obdržal," je dejal Franko.
Ta je za srebrno kolajno dobil prav posebno nagrado, videorekorder znamke Hitachi. Priznal je, da je tudi o njem razmišljal, ko se je z žičnico peljal na štart drugega teka. "Bemtiš, če drugi tek dobro odpeljem, bo pa videorekorder moj," je nekoč slikovito opisal kaj ga je morda še bolj gnalo proti cilju. "Ta videorekorder imam še vedno doma in je skoraj tako vreden kot kolajna."
