Jakov Fak, eden od dveh slovenskih JUNAKOV, tudi o koncu olimpijske poti: Čez štiri leta bom ...

"Super. Vesel sem za Žana, vesel tudi za olimpijsko reprezentanco, da je še ena kolajna več. To je spodbudno in počasi se igre zaključujejo, to je to," je ob drugi medalji na sprejemu za deskarja Žana Koširja v slovenski hiši ob koncu iger dejal Fak.

"Vsi športniki v biatlonski reprezentanci so tekmovali in se trudili. Ni vedno tako, da se izide po načrtih. Vedno je tako, da je veliko več športnikov, ki gredo domov razočarani, kot tistih, ki so veseli. Šport je takšen, zelo krut, ima pa tudi svoj čar," se Fak zaveda, da na OI številnim ne uspe in ne uresničijo svojih želja.

"Zdaj je ta kolajna zame ena velika osebna zmaga. Po dveh slabih sezonah, ko sem bil vseskozi bolan, pa je tudi zelo velika spodbuda za naprej," o srebru pravi Fak.

Srebro pa je imelo nato tudi posledice za njegove druge nastope. Priznal je, da je mešanica psihičnih in fizičnih vidikov prispevala k temu, da je šla krivulja nastopov po tej tekmi navzdol, tako da se je nazadnje štafetni preizkušnji odpovedal. "Začetek iger je bil z veliko težavami, potem sem se zbral. Najbolj me muči, da se po tekmi, ko sem dobil medaljo, nisem več mogel regenerirati za naslednje tekme. Šlo je samo še navzdol, od skupnega starta do mešane štafete do štafete in bilo je najbolj pametno, da nastopi Lenart Oblak."

Iger je zanj konec, ne pa tudi sezone. Svetovni pokal bo še zelo napet, sam pa bo moral krepko delati, da bo ubranil skupno tretje mesto. "Treba se je boriti do konca svetovnega pokala. Kako bo na koncu, bomo videli, si pa želim, da bi ubranil tretje mesto. Prvo in drugo sta že kar oddaljena, tretje in ostala pa so zelo skupaj in to bo še velik boj."

Kako naprej, pa je Fak v pogovoru ob koncu iger v Pjongčangu tudi jasno nakazal. O kakšnem slovesu še ne razmišlja, čeprav je nastopil že na treh olimpijskih igrah. "Čez štiri leta bom ravno prav star za olimpijske igre," povsem resno odgovarja Fak, ki bo letos poleti dopolnil 31 let.

Naslednje igre bodo na ne prav tipičnem zimskem prizorišču, v kitajskem Pekingu. "Osebno bi raje imel Evropo, a o tem ne odločam jaz. Kjer bo bitka, tja bomo pač šli. To so dejavniki, na katere nimaš vpliva in s katerimi se moraš sprijazniti," o izbiri prizorišč noče izgubljati energije po nepotrebnem najboljši slovenski biatlonec.

Sam pa tudi ni prav dosti občutil olimpijskega vzdušja. "Če sem čisto iskren, iger nisem niti spremljal. Imeli smo natrpan urnik, nismo imeli nobene televizije, da bi lahko gledali tekme. Bili smo osredotočeni na svoje tekme in to je to. Kot športnik si tudi ne morem niti dovoliti, da bi se obremenjeval z drugimi stvarmi."

Zanj so bile tako OI tekmovanje brez posebnega čara ali dodatnega blišča: "Imeli smo hrano, sobo, bilo je toplo, imeli smo se kje stuširati. To je minimum, ki ga jaz potrebujem, da se osredotočam na svoje nastope. Fokus je samo na mojih nastopih in to je to."