Mariborska deskarka Gloria Kotnik, ki je bila že v dilemi, ali naj sploh nadaljuje kariero, v letošnji sezoni doživlja drugo pomlad. V tej sezoni je bila v finalu že štirikrat, na Rogli pa prvič blizu uvrstitvi na zmagovalni oder.
Domača tekma Štajerki doslej ni bila pisana na kožo. Vse do te sezone se ni niti enkrat prebila v finalni del, tokrat je bila na obeh tekmah med deseterico in na prvi v polfinalu. Sama pravi, da je to ni presenetilo, saj je že po osmem mestu na tekmi v Cortini vedela, da lahko poseže tako visoko: "Že prej sem kazala dobre in hitre vožnje, a mi je manjkalo nekaj več tekmovalne samozavesti. Na treningih mi je šlo zelo dobro, to sem morala le prenesti na tekmo. Drži, da prejšnja leta na Rogli nisem bila uspešna, na domači tekmi sem vedno čutila še večji pritisk. Res pa je, da sem letos pripravljena zagotovo najbolje doslej, kar se je poznalo na mojih vožnjah. Prejšnja leta nisem bila na takšni ravni in dveh enako dobrih voženj niti nisem mogla sestaviti."
Po predlanski poškodbi kolena, zaradi katere je izgubila celotno sezono, in potem ko se v prejšnji niti enkrat ni uvrstila v finalni del, se je Gloria pred novo sezono odločila za samostojno pot. Pridružila se je očetu Petru, nekdanjemu glavnemu trenerju slovenske ekipe, ki zdaj trenira Kitajke, ter z njim pred sezono opravila kvalitetne treninge tudi na Novi Zelandiji in na Kitajskem. Za to pot se je odločila, ker si je zaželela še okrepiti svoje treninge, dobila pa je tudi možnost izboljšane tekmovalne opreme, predvsem deske: "Pomanjkanje treningov in dobrih razmer je privedlo do tega, da sem se odločila za svojo pot. Poleg tega je letos še olimpijska sezona, zato sem si rekla, da vsa sredstva, energijo, čas in trud vložim v deskanje. Vesela sem, da se to zdaj pozna na rezultatih."
Čeprav trenira pod nadzorom očeta, Gloria pravi, da je bila to povsem njena osebna odločitev. "Odločila sem se, da nadaljujem kariero, čeprav sem se že nekajkrat znašla na točki, ko sem bila obupana in nisem več vedela, kako naprej. Pri tem mi je poleg očeta zelo veliko pomagal tudi Aco Sitar, ki me je podprl z najboljšo opremo, predvsem s ploščami Allflex, vozim pa tudi z daljšo desko kot v prejšnjih sezonah. Tudi zaradi njega sem se odločila, da nadaljujem kariero. Brez te njegove podpore je zagotovo ne bi. Veliko mi pomaga z nasveti, v ekipo je prinesel tudi nekaj svežine in drugačnega razmišljanja," je vesela podpore nekdanjega Ekipinega kolumnista, s katerim sodelujeta že tretjo sezono. Aco je prisoten tudi na večini tekem in priprav v Evropi, pomaga pa ji tudi finančno, saj se je pri njem zaposlila kot ambasador plošč Allflex.
"Med delom in tekmovanjem ni enostavno preklapljati, a mi kaj drugega ni preostalo. Se pa glede tega ne pritožujem, ampak iz vsake situacije poskušam potegniti tisto najboljše. Veliko sem prestala, veliko je bilo tudi polen pod noge, a vse to te naredi močnejšega," dodaja deskarka, ki ni v najboljših odnosih s krovno smučarsko zvezo. To dokazuje tudi pripetljaj po tekmi na Rogli, ki ga je omenila sama od sebe, in prosila, ali ga lahko zapišemo. "Po tekmi in četrtem mestu od predsednika zbora za deskanje Sama Štanteta nisem prejela čestitke. Očitno za vodstvo panoge moj rezultat ni vreden tega, da mi čestitajo, čeprav so se tekme udeležili. To me je res prizadelo, drugače pa se raje osredotočam na treninge in tekmovanja," je dejala in na vprašanje, ali sta s Štantetom že prej imela kakšen nesporazum, odgovorila, da bo o tem več raje povedala kdaj drugič.
Kot pravi Gloria, je kvaliteta treningov s kitajsko reprezentanco na precej višji ravni, zadostna pa je tudi njihova količina: "Kitajke imajo močno žensko ekipo, s katero se lahko primerjam in tudi tekmujem. Zaradi tega sem se z njimi tudi odpravila na trening na Novo Zelandijo in na Kitajsko, en del smo ga skupaj opravili še v Evropi. Pri nas te primerjave nikoli nisem imela, lahko sem se denimo primerjala z Žanom Koširjem in potem gledala na odstotke in uro. Nikoli pa ni bilo pravega občutka, kaj to pomeni v ženski konkurenci. Le na ta način lahko napredujem. Na treningih se z njihovo najboljšo Naiying Gong pri doseganju najboljših časov kar izmenjujeva, čeprav je to šele njena druga sezona v svetovnem pokalu."
Olimpijske igre v Pjongčangu bodo za Glorio že tretje, v Vancouvru in Sočiju se je uvrščala med 23. in 27. mestom. Tokrat so njene želje seveda večje. "Na te OI grem zagotovo najbolje pripravljena doslej in se jih res že veselim. Kar zadeva cilje, je moj trenutni cilj vožnje s tekem na Rogli ponavljati na vsaki naslednji tekmi. Če odpeljem stoodstotno, sem, kot sem dokazala na Rogli, lahko tudi najhitrejša," ima v mislih dejstvo, da je na prvi kvalifikacijski vožnji na rdeči progi dosegla najboljši čas. Diplomantka študija menedžmenta, ki že končuje magisterij, si rezultatskih ciljev za OI sicer noče zastavljati.
