Svetovni pokal v alpskem smučanju se bo začel s tradicionalno veleslalomsko uverturo na ledeniku Rettenbach nad Söldnom 28. in 29. oktobra. Na sporedu, če ne bo kakšnih nepredvidenih presenečenj, je tudi postaja v Bormiu v Dolomitih, kjer bosta 28. in 29. decembra na sporedu moški smuk in alpska kombinacija.
Ženska veleslalom in slalom za Zlato lisico v Mariboru bosta 6. in 7. januarja, Kranjska Gora pa bo z moškima veleslalomom in slalomom za pokal Vitranc prva postaja po februarski prekinitvi svetovnega pokala zaradi zimskih olimpijskih iger v Pyeongchangu. Sezona se bo sklenila v Aareju, kjer bo leta 2019 svetovno prvenstvo.
Smuk Stelvio, na katerem je leta 2009 prvo slovensko zmago na smukih osvojil Andrej Jerman, so odpovedali pred začetkom sezone 2014/2015 zaradi spora z upraviteljem žičnic. Na sporedu tekem svetovnega pokala smučarjev skakalcev in skakalk v prihodnji sezoni ostajata Ljubno in Planica, ki gosti tradicionalni finale sezone, in Rogla kot postaja deskarjev v alpskih disciplinah.
Člani predsedstva Fis so zadnji dan portoroškega zasedanja poslušali tudi predstavitve in poročila o napredkih organizatorjev bodočih svetovnih prvenstev. Ta tema je zanimiva tudi za slovenske ljubitelje zimskih športov na prostem, kajti Smučarska zveza Slovenije (SZS) se še četrtič s Planico poteguje za organizacijo svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah, tokrat za prvenstvo, ki bo leta 2023. Edini protikandidat je norveški Trondheim. Gostitelja bodo izbrali na 51. kongresu Fis od 13. do 16. maja prihodnje leto v elitnem peloponeškem letovišču Costa Navarino.
Za organizacijo svetovnega prvenstva v alpskem smučanju leta 2023 se potegujeta francoski Meribel in avstrijski Saalbach-Hinterglemm. Alpsko svetovno prvenstvo leta 2021 bo v Cortini d'Ampezzo, nordijsko pa leta 2019 v Seefeldu in leta 2021 v Oberstdorfu.
"Za naslednji dve sezoni, za kateri smo sprejemali okvirne tekmovalne koledarje, ima Slovenija uresničene svoje interese s slovenskimi prizorišči svetovnega pokala v železnem repertoarju. Uspeli smo s predlogom za prestop dosedanjega avstrijskega reprezentanta v nordijski kombinaciji Tomaža Drumla, pripadnika slovenske manjšine na Koroškem, ki se je odločil, da bo svojo kariero nadaljeval v Sloveniji, s čimer je predsedstvo soglašalo, čeprav vsi pogoji niso bili izpolnjeni. Mislim, da se bo naša reprezentanca v nordijski kombinaciji s tem prestopom okrepila za uglednega in izkušenega tekmovalca," je po seji predsedstva Fis v izjavi za STA dejal slovenski predstavnik Janez Kocijančič.
Člani predsedstva so prisluhnili tudi svežnju reform z naslovom New Vision (Nova vizija), s katerimi želijo prenoviti in posodobiti alpske discipline in tekmovalni sistem ter ga še bolj približati javnosti ter narediti zanimivejšega in privlačnejšega za pokrovitelje.
"Na žalost gledanost velikih smučarskih tekem v Evropi in v svetu upada namesto, da bi rasla, med drugim je to tudi posledica težav, ki jih imajo različni organizatorji zaradi klimatskih sprememb. Pogovarjali smo se o tem, kaj bi vse bilo treba storiti, da bi se gledanost spet povečala, od gledanosti je namreč odvisen tudi interes gospodarstva za sodelovanju z nacionalnimi smučarskimi zvezami, organizatorji smučarskih tekmovanj in z mednarodno smučarsko federacijo," je dodal Kocijančič.
Med drugim se obeta odprava tekem v alpski kombinaciji, kar je posledica vse večje specializacije tekmovalcev na zgolj tehnične ali hitre discipline. Nastalo vrzel bodo skušali zapolniti s paralelnimi tekmami, tudi mestnimi. Alpska kombinacija, ki je krasila izumirajočo oziroma že povsem izumrlo smučarsko vrsto vsestranskih smučarjev, med njimi je bila tudi slovenska šampionka Tina Maze, naj bi bila v skladu s predlogi tako zadnjič na sporedu na SP v Aareju leta 2019. O tem še ni bilo sprejete dokončne odločitve.
Debata se nanaša tudi na omejevanje nastopajočih tekmovalcev na tekmah svetovnega pokala, kar je posledica neposrednih televizijskih prenosov, ki se ponavadi končajo s startno številko 30. Negotova je tudi usoda superveleslaloma v sedanji obliki zaradi velike podobnosti s smukom ali veleslalomom. Spremembe se ne bodo nanašala na OI 2018 v Pyeongchangu.
"To so v tem trenutku še razprave. Obstaja splošno spoznanje, da je treba pravzaprav v vseh smučarskih disciplinah nekaj storiti, da se je treba prilagoditi interesom gledalcev in medijev. Padanje interesa za smučanje, padanje števila gledalcev, je tudi posledica tega, da tekme zelo dolgo trajajo. Zlasti tekme, ki so v dveh tekih, ali v smučarskih skokih, ko pride do prekinitev zaradi vetra. Ideja je, da bi se naredila bolj kompaktna tekmovanja, ki bi bila zanimiva za gledalce, ki ne bi trajala več kot dve uri ali pa celo manj. To je intenca, kar pa je seveda relativno težko uresničiti. Sta dve možnosti, ali da se tekmovanje zelo hitro odvija na škodo kvalitete proge, priprave, varnosti, druga pa je, da bi bilo treba na številnih tekmovanjih zmanjšati udeležbo, kar pomeni, da bi bilo treba uvesti dodatne restrikcije glede možnosti nastopa. Torej kvalifikacije ali težje pogoje za nastop glede točk v svetovnem pokalu ali Fis točk. To je vse v razpravi. Je sporno, saj zelo ustreza razvitim smučarskim državam in je zelo v nasprotju z interesi manjših, manj uveljavljenih smučarskih zvez, narodov, ki nimajo vrhunskih rezultatov, kar jih lahko povsem iztisne ali potisne na rob, česar si nihče ne želi. V smučanju naj bi tekmovali tudi tisti, ki ne zmagujejo," pestre razprave povzema Kocijančič.
Pred začetkom sezone bo na sporedu še jesenska konferenca v Zürichu, predsedstvo Fis pa bo zasedalo na sedežu zveze v švicarskem Oberhofnu, ko se bodo sprejemale še zadnje tehnične podrobnosti. Portoroške konference se je udeležilo več kot 800 udeležencev, kar je rekord in velika promocija Slovenije in njenih turističnih znamenitosti. Predstavniki kar 128 držav so bili zadovoljni tako z lepotami naše države kot njenimi organizacijskimi sposobnostmi.
