Pristojno ministrstvo je v dopisu na podlagi tolmačenja veljavne zakonodaje pritrdilo, da ni zadržkov za sklenitev kolektivne pogodbe v športih, v katerih bi se stranke dogovorile za vsebine, ki pa morajo biti za delojemalce oziroma športnike ugodnejše, kot jih v najmanjši meri zagotavlja zakonodaja.
Morda še bolj pomembno je stališče ministrstva, da pogoji za prenehanja delovnega razmerja nikakor niso in ne morejo biti prepuščeni svobodnemu in avtonomnemu urejanju panožnih športnih zvez.
Na SŠS in pri Spinsu povzemajo tudi stališče ministrstva, da v skladu s tem športne zveze nimajo nikakršne pristojnosti mimo zakona urejati pravne posledice prenehanja pogodb med športniki in športnimi klubi, "kar v praksi pomeni neveljavnost večine registracijskih predpisov slovenskih športnih zvez, ki urejajo status in pogoje prestopov športnikov med klubi."
Pri Spinsu in SŠS se trenutno zelo trudijo tudi za spremembo Zakona o športu v smeri kolektivnega dogovarjanja, ureditve sistemov nadomestil ter uvedbo štipendijskih pogodb, o čemer se dogovarjajo z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport. Čakajo tudi na ugotovitve inšpektorata za delo o zagotovitvi načela enakopravnosti športnikov in drugih načel delovnega prava v slovenskem športu.
Pri obeh sindikatih poudarjajo, da njihov cilj ni ustvarjati zmede, temveč ustrezno nadomestiti protipravne pravilnike športnih zvez ter z združenji športnih klubov skleniti veljavne kolektivne pogodbe, ki bi skladno z zakonom na zadovoljiv način uredile vse posebnosti dela v športu, pri čemer bi lahko zajemale tudi športnike s statusom samozaposlenih oseb.
Tematika sindikalnega urejanja pravic športnikov se v Sloveniji vleče že več desetletij. Bržkone je vsem deležnikom jasno, da zaradi specifične narave dela klasični zakon o delovnih razmerjih v športu ne pride v poštev zaradi posebnosti področja, ki jo zahteva šport, pa tudi zaradi finančne obveznosti, ki bi jo predstavljale te pogodbe tako za klube kot za športnike.
Na sindikatih zato poudarjajo, da je za športnike edina sprejemljiv pot, ki jim bo zagotovila pravice, kolektivna pogodba. Ta v slovenskem športu še ni bila dosežena. Največji uspeh sindikata doslej in delni približek željam so enotne pogodbe za zaposlitev nogometašev (2017) in trenerjev (2018), pa tudi sicer nogomet velja za eno najbolj urejenih področjih v Sloveniji pa tudi v svetu.
A pot urejanja statusa in kolektivnih pogodb še ni pri koncu, saj delojemalce lahko predstavljajo le reprezentativni sindikati z najmanj desetodstotnim članstvom, pa tudi na drugi strani so delodajalci v tem trenutku le posamični klubi, če na zvezah ne pride do dogovora o drugačni obliki organiziranosti teh pravnih subjektov.
