Čusovitina, ki blesti na preskoku, je ob prvencu na igrah 1992 v Barceloni, ko je zastopala skupnost neodvisnih držav po razpadu Sovjetske zveze, osvojila olimpijski naslov v ekipni preizkušnji.
Od leta 2006 naprej je tekmovala za Nemčijo, kamor se je preselila zaradi sina, ki je zbolel za levkemijo. Kot članica nemške vrste je v Pekingu 2008 osvojila srebro na preskoku. Od leta 2013 pa zastopa barve svoje domovine, Uzbekistana, in je bila tudi nosilka uzbekistanske zastave na slovesnem odprtju v Tokiu.
Tudi na svojih zadnjih igrah je tekmovala na preskoku. A se kvalifikacije na svojem paradnem orodju niso končale v skladu z željami. Čusovitina je jokala, ko je na svojih zadnjih igrah zgrešila mesto, ki bi jo še peljalo v finalni krog tekmovanja. Tekmovanje je končala na 14. mestu. Kvalifikacije na preskoku so pripadle Američanki Simone Biles.
"Želim si več časa preživeti s sinom Ališerjem, ki se je pred dvema letoma preselil v Italijo. Letos je prejel štipendijo za študij na univerzi in želim si biti z njim," je še pred zadnjim nastopom o svoji nadaljnji karieri dejala zdaj že nekdanja tekmovalka. Njen sin je pri 24 letih starejši od mnogih tekmovalcev in tekmovalk v karavani.
Kljub temu, da občinstva ni bilo, pa ni manjkalo čustvenih trenutkov. Sotekmovalke in trenerji so se postavili v vrsto, da bi objeli legendarno atletinjo. Francoska tiskovna agencija AFP je poročala o "ovacijah" v dvorani, saj so tekmovalki ob njenem slovesu ploskali tam navzoči uradni predstavniki, člani ekip, uradniki in novinarji.
Pozneje je dejala, da so njene oči zalile solze. To so bile "solze od sreče, ker me toliko ljudi podpira že tako dolgo. Tako sem hvaležna". Dejala je še, da zelo pogreša občinstvo na tribunah. "Mogoče bom preskočila olimpijske igre v Parizu in se po aplavz s tribun vrnila v Los Angelesu," se je pošalila.
