Mnogi dvomijo v to, da bo Mednarodni olimpijski komite 66 dni pred odprtjem iger (9. do 25. februarja) res izključil Rusijo, saj Mok tega koraka ni zmogel že pred letom in pol za letne igre v Rio de Janeiru. Takrat se je Mok odločil za selektiven pristop, s katerim so dovolili nastopiti tistim športnikom, za katere je bilo moč dokazati, da niso del sistemskega dopinga. Na koncu je temu kriteriju ustrezalo okrog 270 ruskih športnikov. Tokrat bi bila izključitev za igre še večji udarec, saj je Rusija na zimskih igrah še naprej ena od velesil.
Nekateri poznavalci razmer pa vseeno napovedujejo, da bo Mok tokrat ukrepal ostreje. Zadnji udarec je Rusija namreč doživela sredi novembra, ko je Svetovna protidopinška agencija sporočila, da Ruska protidopinška agencija ostaja suspendirana. Kot glavni razlog je takrat Wada navedla vztrajanje Rusije, da v državi ni bilo sistemsko vodenega dopinga, kar je še v novembru trdil ruski minister za šport Aleksander Žukov.
"Mednarodni olimpijski komite bo pri odločitvi o nastopu ruskih športnikov upošteval vse okoliščine, pa tudi ukrepe, s katerimi bo zagotovil enake pogoje za vse nastopajoče na igrah 2018," so v zvezi z decembrsko odločitvijo pred kratkim pri Moku zapisali v sporočilu za javnost. Zadnji ukrepi proti ruskim športnikom so bili ostri. Že več kot 25 športnikov je prejelo doživljenjski suspenz, med njimi tudi olimpijski prvaki iz Sočija 2014 voznik boba Aleksander Zubkov, tekač na smučeh Aleksander Legkov in skeletonist Aleksander Tretjakov.
Paleta morebitnih kazni je široka. Številni zagovarjajo izključitev Rusije, po drugi strani pa bi športnikom, ki lahko dokažejo, da niso del sistemskega dopinga, dovolili nastop pod okriljem olimpijske zastave. Spet drugi so mnenja, da je treba nastop preprečiti le tistim, ki jim je doping oziroma sodelovanje v sistemskem dopingu moč dokazati, seveda tudi z državnimi simboli. Tudi Richard McLaren iz Wade, njegovo poročilo je glavna podlaga za odločitev, je oster nasprotnik simboličnih kazni, tudi nastopa ruskih športnikov pod okriljem olimpijske zastave. "Treba je poiskati in kaznovati vse odgovorne in vpletene v doping," pravi McLaren, ki je v svojem drugem poročilu decembra lani zapisal, da je bilo v Rusiji med letoma 2011 in 2015 v sistemski doping vključenih več kot 1000 vrhunskih športnikov.
Rusija na drugi strani še vedno vztraja, da je bil dopinški problem v državi velik, nikakor pa v njem sistemsko ni sodelovala država. Ne glede na to, je Kremelj dan pred odločitvijo o sankcijah Moka napovedal, da Rusija iger ne misli bojkotirati, pa čeprav so bile iz največje države na svetu v zadnjem času vse bolj pogoste informacije, da bo država igre raje bojkotirala, kot pa da bodo njeni športniki nastopali pod okriljem nevtralne zastave Moka. Tudi iz elitne hokejske lige KHL so se vrstile informacije, da v primeru bojkota iger lige ne bodo prekinjali in da bodo po vzoru lige NHL manjkali vsi hokejisti iz lige, tudi slovenski kapetan Jan Muršak.
Ne glede na odločitev, pa je vnaprej jasno tudi, da bo ta v vsakem primeru sprožila val kritik in očitkov, vprašanje je le, kdo bo tisti, ki se bo pritoževal nad nepravilnim delovanjem Moka in dvomil v njegovo verodostojnost. Pri Moku vztrajajo, da se bodo odločili na osnovi poročil, ki sta jih vodila Dennis Oswald in Samuel Schmid, a tudi tukaj se porajajo dvomi, koliko so ta poročila pravno trdna in bržkone bo v primeru suspenza ekipe ali posameznikov odgovornost na koncu, podobno kot v Riu, padla na pleča športne arbitraže v Lozani.
