SDS je napovedala amandmaje, tudi tiste, ki urejajo delavno pravno zakonodajo, podobno je zatrdila ZL, ki je posebej izpostavljala točke, povezane z zaposlitvijo športnikov in strokovnih delavcev v športu, nepovezani poslanci pa so napovedali opredeljevanje po razpravi. Amandmaje so poleg opozicije napovedali tudi poslanci vladnih strank.
Med ključnimi cilji novega zakona o športu, ki nadomešča staro dosedanjo ureditev, je ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič navedla povečanje dostopnosti državljanov do gibalnih dejavnosti in nujno potrebne posodobitve zakonske ureditve v skladu z novimi razmerami v športu doma in po svetu. Pojasnila je, da je zakon plod dolgega dela in je večinoma usklajen s civilno športno sfero, soglasno ga je podrl strokovni svet za šport, dobil je pozitivno mnenje Olimpijskega komiteja Slovenije, prestal je tudi tudi obravnavo na pristojnem odboru DZ.
"Sprejemamo ga, da bo vsak državljan še več in še kakovostneje opravljal gibalne dejavnosti, ki so sofinancirane iz javnih sredstev. Ureja področje izobraževanja, uvaja varuhinjo človekovih pravic, ureja prestope in v želji, da bi imel otroci in tudi aktivni športniki možnost nadaljevanja ukvarjanja s športom brez velikih dodatnih bremen za starše, zato se do 15 leta ne zaračunavajo prestopi in tudi ne za amaterske športnike. Zaposlovanje športnikov iz nekaj dosedanjih ministrstev bo urejeno na celotni javni sektor in tudi na lokalne skupnost ter tudi za športnike invalide. Predlog natančno določa, kaj je delavno razmerje, ker je športno področje specifično, ostaja možnost individualnih pogodb, ohranja pa se status poklicnega športnika," je navedla ministrica Maja Makovec Brenčič.
Kamal Izidor Shaker je prav tako podrobno argumentiral prednosti novega zakona in navedel, da SMC zakon podpira. Tomaž Lisec (SDS) je naštel nekaj neusklajenih in odprtih vprašanj, kot so nov strokovni svet, svet za akreditacijo, izpostavil kot šibkost preveliko število in vlogo evidenc, ter sklenil, da poslanska skupina SDS zakona ne bo podprla, razen če bo sledil predlogom sprememb, ki so jih predlagali socialni partnerji.
"Cela večnost za nov zakon, ki bo zagotavljal razvoj športa, dejstvo pa je, da je vedno veliko premalo denarja za šport, vendar pozitivno smer daje tudi pred nekaj leti sprejeti nacionalni program športa 2014/2023. Zakon zagotavlja, da bodo športniki ustrezno nagrajeni, da mladi ne bodo bežali v tuje in da bodo naši klubi še naprej konkurenčni v Evropi ter da bomo še naprej navijali za uspehe naših posameznikov in reprezentant na mednarodnih ravni," je navedel nekdanji košarkarski zvezdnik in sedaj poslanec DeSUSa Peter Vilfan.
Janko Veber (SD) je menil, da zakon od 1998 ni bil spremenjen tudi zaradi izjemnih uspehov in "zlate dobe" slovenskih športnic in športnikov. Kot nujno za nadaljnji razvoj pa izpostavil rast javnih sofinanciranj športa, dostopnost do vadbenih in rekreacijskih prostorov. Po njegovih besedah zakon tudi športnim društev omogoča vključevanje v pripravo športnih programov na lokalni ravni ter omogoča hitrejše razdeljevanje javnih sredstev.
Predsednica NSi Ljudmila Novak je izpostavila, da je šport tudi pomembna gospodarska panoga, zato ga je treba pregledno in učinkovito urediti: "Na začetku v otroke največ vložijo starši, zato morajo biti pravila prestopov jasna ter morajo omogočiti nadaljnjo športno pot brez dodatnih stroškov za roditelje. Športne rekreacije pa v predlogu zakona niso zamenjali s športom za vse, ki je uveljavljen tudi v mednarodnih dokumentih. Zato smo amandmaje na to temo ponovno vložili. Zakona ne bomo podprli, a mu tudi ne bomo nasprotovali, ker sta bila sprejeta dva naša pomembna predloga."
Tudi Mirjam Bon Klanjšek (NP) je izpostavila številne prednosti novega zakona, obenem pa menila, da je mnogim športnikom že sedaj kršene pravice, ki izhajajo iz delavnih razmerij, ter da predlog zakona odstopa o sistemske ureditve o delavnih razmerjih. O tem da naj bi športniki in strokovni delavci ostali v podrejenem položaju glede na delodajalce, pa sta v tudi nadaljevanju največ govorila Miha Kordiš (ZL) in Tomaž Lisec (SDS).
Slednji je ob koncu celo napovedal, da bodo v primeru, da delovnopravno področje ne bo urejeno, proteste športnikov in celo referendum o tem vprašanju, pri tem pa ni navedel, za katere športnike naj bi šlo. Predlagani vladni ureditvi tega področja je pred tem sicer javno najbolj nasprotoval sindikat športnikov. Lisec je ocenil, da se veliko govori o široki usklajenost, dobili pa smo pismo nasprotovanja členom, ki govorijo o športni rekreaciji namesto športu za vse, ki so ga podpisale fitnes, univerzitetna, romska in sokolska zveza ter športa unija ter Zveza za športno rekreacijo.
Lisec se je osredotočil tudi na to, da zakon ne prinaša ustrezne ureditve delovnih pogodbenih razmerij za športnike in športne delavce. "Prekarnega dela ne podpiramo, ker že sedaj v ogromni večini prevladuje v športu. Športniki so dejansko v lasti klubov in jim morajo biti vedno na razpolago. Zakon daje slabše pogoje, kot je delo prek samostojnega podjetnika, saj ne ne nudi številnih pravic, ki izhajajo iz zakona o delavnih razmerij. Ne gre za Petra Prevca, nogometni klub Olimpijo ali Anžeta Kopitarja, saj prevladujejo tisti, ki morajo preživeti s 600 evrov na mesec v številnih kolektivnih športih in in medijsko manj zanimivih panogah. Zakon tudi omogoča veriženje že tako 'bednih' pogodb za dobo desetih let," pa je navedel Kordeš.
Jani Möderndorfer (SMC), tudi predsednik košarkarskega kluba Union Olimpija, je dejal, da pravega delavnega razmerja v športu ni. "Ne gre za vse življenjsko delo, ki je tudi zelo specifično, področje diktirajo agentje, ki so glavobol tudi za vodstva klubov in društev, in ne sindikati in tudi kolektivnih pogodb v športu nikjer ni. Klubi bi propadli, če bi imel vse zaposlene, glavni del dela večine klubov je vzgoja mladih in rekreacija, zato tu ne gre za gospodarske družbe, ampak za društva. Vendar obenem to pomeni, da morajo biti pogodbe podpisane v skladu s slovensko zakonodajo," je navedel Möderndorfer in opozoril, da so poslanci v DZ na predlog sindikata pred leti sprejeli zakon o premostitvenem zavarovanju športnikov, "ki pa ni zaživel, ker športnikov ne zanima in je neživljenjski, kar bi se zgodilo tudi ob sprejetju bolj obvezujočih zaposlitev v društvih, kot so sedaj".
