V nedeljo so v Hamburgu namreč izvedli referendum o tem, ali želijo kandidirati, nasprotniki olimpijskih projektov pa so, po za zdaj sicer še neuradnih izidih, zmagali z 51,7 odstotka glasov.
Od 650.000 volivcev - volilna udeležba je bila 50-odstotna - so v tem severnonemškem mestu olimpijski nasprotniki prepričali 51,7 odstotka prebivalcev, 48,3 odstotka bi jih podprlo kandidaturo.
Nasprotniki iger so v kampanji pred referendumom opozarjali predvsem na socialno problematiko, ki bi zajela mesto, če bi se odločilo za izvedbo iger, ter na velike stroške, povezane z OI.
Po nekaterih ocenah naj bi stroški izvedbe iger, če bi jih Hamburg dobil, znašali 11,2 milijarde evrov. Pri tem naj bi mesto odštelo 1,2 milijarde, zvezna država Hamburg pa 6,2 milijarde.
Po samoizločitvi Hamburga v tekmi za OI 2024 ostajajo le še Budimpešta, Pariz, Rim in Los Angeles. Mednarodni olimpijski komite bo o prireditelju iger čez devet let odločal na zasedanju v Limi leta 2017.
