Od finalne tekme evropskega odbojkarskega prvenstva v Parizu je deset dni, vodstvo Odbojkarske zveze Slovenije (OZS) pa še ni imelo časa, da se pošteno odpočije. V delu je končna bilanca, po besedah predsednika Metoda Ropreta si na zvezi obetajo več sto tisoč evrov dobička. Pri tem nagrade za srebrno kolajno niso upoštevane.
Dobiček bo večji, kot so ga pričakovali, v večji meri je za to zaslužna tudi odlična prodaja vstopnic, teh so prodali več kot 70.000.
"Pred prvenstvom smo ocenili, da bo stroškov za to prvenstvo 1.250.000 evrov, pri tej številki je že bila upoštevana kotizacija v višini 375.000 evrov, ki nam jo je pokrila država. V kalkulaciji prihodkov smo menili, da bomo prodali okoli 50.000 vstopnic. Ta številka je z izjemnimi nastopi naše reprezentance bistveno višja. Predvidevali smo, da bomo imeli 100.000 evrov dobička, seveda se z večjim številom ljudi povečajo tudi nekateri stroški, predvsem varovanja, toda, ko bomo potegnili črto, se bo naš plus meril v višini nekaj sto tisoč evrov," je dejal Ropret.
Seveda pa denar ni edina dobra stvar, ki se je po prvenstvu zgodila OZS oziroma odbojki nasploh. V vseh slovenskih krajih se je močno povečalo število vpisov otrok v klube, v šolah vsi želijo igrati odbojko, sam šport, ki do zdaj ni bil posebej priljubljen, je dobil močan veter v jadra.
"Dobili smo več učinkov tega prvenstva. Če začnemo pri nas, pri OZS, lahko rečemo, da nam je prineslo neko dolgoročno stabilnost in možnost nadgradnje in razvoja zveze in panoge nasploh. Po drugi strani rezultat potrjuje, da tisto, kar se je zgodilo pred štirimi leti v Bolgariji, ko smo od tam prav tako prinesli srebrno kolajno, ni bila slučajnost, ampak da so naši dosežki plod dobrega in načrtnega dela. Najpomembnejši učinek pa je dejstvo, da je odbojka postala priljubljena in medijsko prisoten šport."
"Mene najbolj veseli, da nam v prihodnosti ne bo treba razmišljati, ali zmoremo zagotoviti normalne pogoje za treninge, priprave in udejstvovanje na tekmovanjih vsem selekcijam. Vztrajali bomo pri zasledovanju rezultatov, to je bila strategija tudi doslej, tudi, če smo morali kdaj iti čez sebe," je na srečanju z novinarji dejal predsednik OZS.
Ta je iz domovine in tujine dobila veliko pozitivnih odzivov na organizacijo. Pripomb ni bilo, navdušene so zveze, navdušeni so odbojkarji in funkcionarji, navdušena je tudi druga športna javnost.
"Ne bi šel preveč v analize, rekel bi le, da smo morali za dobro organizacijo izpolniti več pogojev. Znotraj zveze smo ustvarili izredno simbiozo med ekipo in nami, ki smo se ukvarjali z operativnimi rečmi. Izpolniti je bilo treba obveze do sponzorjev, medijev in tako dalje. Fantje so te napotke vzeli resno in svoje delo opravili izjemno profesionalno," je z odnosom reprezentantov do medijskih obveznosti zadovoljen Ropret, ki upa, da to prvenstvo ni bilo zadnje na slovenskih tleh.
"Med kandidati za organizacijo raznih prvenstev je velika gneča. Mi ne računamo, da bi kmalu spet prišli na vrsto za organizacijo moškega prvenstva, mogoče bi lahko poskusili pri ženskem. A za to mora biti tudi raven reprezentance tako visoka, da lahko tudi v rezultatskem smislu tekmovanje odpeljemo korektno. Naša ženska ekipa je relativno mlada in bi bilo to v tem trenutku za njih prezgodaj."
"Tudi moška reprezentanca je dozorevala, da so njeni nosilci že v zrelih igralskih letih. Dekleta še imajo nekaj časa. Predvsem je pomembno, da imamo ob izoblikovani ženski ekipi še eno nadarjeno selekcijo, tisto do 16 let. Imamo potencial in da je smiselno počakati, da nosilna ekipa dozori za najvišje pritiske, obremenitve ter dosežke, hkrati pa, da se jim pridružijo nekatera mlada dekleta," že razmišlja o morebitnem naslednjem projektu OZS oče slovenskega reprezentanta Gregorja Ropreta.
