"Čeprav dan ni bil najboljši, mi je uspelo ponoviti lanski uspeh iz Kazana in s tem sem zadovoljna," o zmagi, ki si jo je ogledal tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije in nekdanji predsednik Judo zveze Slovenije Bogdan Gabrovec, razmišlja Celjanka in dodaja: "Zelo pomembno pa je, da zmagaš tudi takrat, ko nisi najboljši."
Da forma ni vrhunska, je tekmovalka opozorila že pred odhodom na EP z izjavo: "V Varšavi si želim predvsem dobre borbe. Če bodo dobre, tudi izid ne bo izostal." Sedemindvajsetletna olimpijska prvakinja se je vseeno zelo razveselila novega naslova, sama pa je priznala, da si je želela na borišču pokazati še več.
Obenem spoznava tudi breme vrhunskosti, saj je očitno, da tudi tekmice ne počivajo in da so temeljito preučile tehnike trenutno najboljše judoistke na svetu v tej težnostni kategoriji. Najbolj očitno je bilo to v petek v finalu EP v varšavski dvorani Torwar, kjer je boj s 23-letno Francozinjo Margaux Pinot dobila po težkih štirih minutah in pol podaljška.
"S Francozinjo sva se že borili na tekmah in pripravah. Tudi ona me pozna, v finalu pa je tudi nekoliko presenetila s tempom in napadi, a na koncu se je hvala bogu izšlo v moj prid," o maratonskem sklepnem dvoboju pravi varovanka Marjana Fabjana, ki ve, da je francoski tabor njene nastope dobra preučil, saj je že kar nekaj let njena najostrejša tekmica druga Francozinja Clarisse Agbegnenou.
A njeno borbo trenutno preučujejo vse tekmice. Težak je bil že uvodni dvoboj z Rusinjo Darjo Davidovo. "Nasprotnica je zelo visoka in fizično močna. Sama sem vedela, kako jo lahko vržen, na koncu pa sem izkoristila priliko in zaključni prijem v parterju. A manjkali so tisti moji napadi, s katerimi sem zmagovala," je o prvi tekmi povedala Trstenjakova.
Italijanka Edwige Gwend in Nemka Martyna Trajdos sta stari znanki iz odločilnih bojev za kolajne s tekmovalko Sankakuja. Italijanka je "padla" šele v podaljšku, Nemka na sredini borbe: "Tudi ti dve tekmi sta bili težki, saj se res zelo dobro poznamo. Zadovoljna sme predvsem z razpletom z Nemko, kjer sem izkoristila pravi trenutek za vstop in tehniko za ipon."
"Ni bilo prijetno, ker judo ni bil na visoki ravni. Položaj je bil iz minute v minuto bolj napet. Vedel sem sicer, da bo Tina zmagala, a že ob vstopu v dvorano tudi, da bo vsaka borba težka. Na srečo se je kljub slabšemu judu izvlekla in na koncu res šteje samo izid," pa je finale pokomentiral trener Fabjan, po poklicu zlatar in njegovi varovanci iz judoističnega centra v Lopati pri Celju vsaj posredno skrbijo, da nekako ostane povezan z zlatom. A enako navdušen je Fabjan tudi nad srebrom mladega Adriana Gomboca, ki je novo ime slovenskega juda in velik up za olimpijske igre v Tokiu 2020.
Naslednji veliki cilj bo avgustovsko svetovno prvenstvo v Budimpešti.
