"Dala sem vse od sebe, v cilj sem pritekla mrtva. Zadnje tri ovire sem komaj preskočila, noge so me že močno bolele. Za to ni kriva vročina, saj jo kar dobro prenašam, enostavno sem želela biti blizu najboljšim, da mi je to uspelo, sem porabila vse svoje moči," je po teku dejala Grosupeljčanka.
Zaradi tega je v Tokio tudi prišla, čeprav ni hotela napovedovati rezultatov, pa je zdaj vendarle priznala, da je imela v glavi tudi kolajno. "Mislim, da so jo imele vse tekmovalke, ki so stale na startu. In vse so imele tudi možnosti, če bi se jim vse poklopilo. Dala sem si priložnost, bila celo nekaj časa na tretjem in četrtem mestu, priborila sem si priložnost, na koncu je malo zmanjkalo. A sem tudi brez nje vseeno ponosna," je dejala Mišmaš Zrimškova, ki je olimpijsko tekmo vzela kot vse druge.
"Nisem imela nobenega dodatnega pritiska. Tako sem bila osredotočena, da sploh nisem razmišljala, da tečem na olimpijskih igrah. Pred dvema letoma sem v Dohi tekla na enaki tekmi, z isto konkurenco, ni bilo nobene razlike, razen da so tu olimpijski krogi in da tam z izjemo pravih ljubiteljev atletike prvenstva nihče ni spremljal, tukaj pa tekmovanje spremljajo vsi," ne vidi razlike med olimpijskimi igrami in drugimi tekmovanji slovenska rekorderka.
Kot sama pravi, ji bo olimpijski nastop dal dodatnega zagona za nadaljevanje kariere in naporne treninge. Namerava vztrajati do OI v Parizu ali tudi dlje. S trenerjem Tevžem Korentom odlično sodelujeta in nameravata še naprej graditi zgodbo o napredku.
"Vseeno pa se morava pogovoriti, kaj želiva naprej. Že sva se pogovarjala, da bi se eno sezono posvetila teku na 1500 metrov. V tej disciplini imam dober rezultat, pa se ji nisem resno posvečala. Toda ovire imam tudi rada, tako da te discipline nočem pustiti. Z dvema pa se na najvišji ravni resno ne morem ukvarjati," pravi Mišmaš Zrimškova.
