Jamajčanu ni uspelo osvojiti še ene zlate kolajne, na svetovnem prvenstvu v Londonu je najžlahtnejše odličje prepustil Justinu Gatlinu, vseeno pa bo njegovo ime ostalo zlatimi črkami zapisano na seznamu najhitrejših tekov v zgodovini.
In ta seznam je še kako zanimiv, od 29 najboljših časov si jih Bolt lasti devet - tudi tri najhitrejše:
9,58 iz leta 2009 v Berlinu,
9,63 iz leta 2012 v Londonu in
9,69 iz leta 2008 v Pekingu.
Preostalih 20 izidov so dosegli sprinterji, ki imajo skupen dopinški prekršek. Vsi razen Bolta. Njihovi izidi so na seznamu prečrtani z rdečo, kar dosežkom danes 30-letnega Jamajčana daje še poseben pečat. Jasno, če predpostavimo, da je Bolt v resnici čist in ne le spretnejši od ostalih.
V vsakem primeru je njegova zapuščina navdušujoča. Je prvi, ki mu je uspelo združiti svetovna rekorda na 100 in 200 metrov. Je edini, ki je osvojil zlati kolajni na 100 in 200 metrov na treh zaporednih olimpijskih igrah (2008, 2012 in 2016). In je eden tistih, ki ni jemal dopinga oziroma ga pri tem niso ujeli.
