Zmagal je Američan Justin Gatlin (9,92), kar so med objavo izidov gledalci pospremili z glasnim neodobravanjem, dve stotinki je zaostal njegov rojak Christian Coleman (9,94), Bolt je bil tretji z 9,95. "Hvala gledalcem za podporo, v Londonu je bilo vedno tako," je vidno ganjen kmalu po koncu povedal Bolt.
Vsa tekmovanja so bila slabe četrt ure pred finalom na 100 m že končana, vendar je londonski stadion ostal poln do zadnjega kotička, ko je v startne bloke stopil Bolt in njegovi tekmeci v najkrajšem olimpijskem sprintu. Vse je bilo pripravljeno za spektakel, vreden jamajške strele, ki pa jo je najprej začinil nagec. Ta je stopil na start, posnemajoč Boltovo strelo, nato pa mu je nekajkrat uspelo uiti varnostnikom, preden so ga podrli na tla ter ga odstranili s proge.
Sprinterji so na sceno stopili pet minut pred startom in poželi tako glasno spodbudo, kot si jo je v prostoru s 60.000 ljudmi mogoče zamisliti. Svoje so k čarobnosti Boltovega slovesa dodali še ognjeni plameni ob stometrski razdalji. Vsi, razen Gatlina, ki so mu bili po dopinških prekrških namenjeni žvižgi, so poželi odobravanje, Bolt pa je presegel vse. Sledila je skoraj popolna tišina, ki so jo prekinjali vse glasnejši vzkliki Bolt, Bolt ... Ter znova tišina pred strelom startne pištole.
Pa se ni končalo pravljično. Ponovila se je polfinalna resničnostna zgodba, v kateri skorajda nepremagljivi Bolt ni prvi prečkal ciljne črte. Pa ni zmagal Coleman, lastnik izida sezone na svetu. Zmagal je dopinški grešnik Gatlin, znova pospremljen z žvižgi. Bolt je enostavno prepočasi startal, a tudi energije ni bilo več v svoj čas dinamita polnih nogah, da bi v drugem delu nadoknadil zaostanek ... Bolt se poslavlja, rastejo pa nove zvezde, z velikim vprašajem, ali bo katera zasenčila jamajško strelo.
Olimpijska zmagovalka Ayana, v Riu je lani postavila tudi svetovni rekord, je na 10 km slavila z izidom sezone na svetu, v drugi polovici je dobesedno tekla svojo tekmo. Na koncu je za več kot 46 sekund premagala rojakinjo, trikratno olimpijsko in petkratno svetovno prvakinjo Tirunesh Dibabo (31:02,69), bron pa je osvojila Kenijka Agnes Tirop (31:03,50). Razlika med prvo in drugo, 46,37 sekunde, je najvišja v zgodovini prvenstev na 10.000 m.
"Bolj sem vesela tega zlata kot lanskega, osvojenega na OI, najbolj zato, ker sem bila letos bolna in prvega mesta nisem pričakovala. To je bila namreč tudi moja prva tekma letos," je pojasnila Ayana, Dibaba pa je dodala: "Po vseh zlatih medaljah na stezi sem se posvetila maratonom in sem se na stadionsko tekmo vrnila po vsega dveh mesecih treninga, le za to priložnost. Vedela sem, da bo Almaz hitra, da ne bom osvojila medalje, če ji ne bom sledila."
Petindvajsetletni olimpijki podprvak Luvo Manyonga je do zlata prišel v drugi seriji, štiri centimetre je zaostal Američan Jarrion Lawson (8,44 m), bron pa je pripadel še drugemu Južnoafričanu Ruswahlu Samaaiu Claimingu (8,27).
Šestindvajsetletni Gudzius je bil lani na Oi v Riu 12., leto dni pozneje pa je presenetljivo zlato osvojil z najdaljšim metom tekme, ki mu je uspel v drugi seriji, v kateri je le pičla za dva centimetra ugnal favoriziranega Šveda Daniela Stahla, ki je v tej seriji vrgel 69,19 m. Oba svojih dosežkov nista več izboljšala, bron pa je osvojil Američan Mason Finley (68,03 m).
Nemec Robert Harting, aktualni olimpijski zmagovalec in trikratni svetovni prvak, je svoje nastope na SP končal na šestem mestu (65,10 m). Branilec naslova Poljak Piotr Malachowski in olimpijski podprvak je bil peti (65,24 m).
Luka Janežič je bil v prvem krogu kvalifikacij teka na 400 m v drugi od šestih kvalifikacijskih skupin šesti in je s 46,06 sekunde končal SP na skupno 36. mestu; v polfinale so vodila prva tri mesta iz skupin in še šest najhitrejših časov, kot zadnji s 45,70. To je bil edini slovenski nastop drugega dne prvenstva.
V nedeljo bodo iz slovenskega tabora nastopili Rok Puhar v maratonu, ki se bo začel ob 11.55 po slovenskem času, v kvalifikacijah pa ob 12.55 na 400 m Anita Horvat in ob 21.30 v metu kopja Martina Ratej, ki računa na preboj v finale. Ratejeva bo nastopila v skupini B, avtomatična kvalifikacijska norma je visokih 63,50 m, kar pomeni, da bo verjetno za preboj med 12 najboljših treba vreči tudi manj.
