Svet se je pripravljal na olimpijske igre v Sočiju. No, bodimo pošteni, pripravljal se je tisti, nikakor ne večinski del sveta, ki ga zanimajo sneg, led in zimski športi ter se danes pripravlja na olimpijske igre v Pjongčangu. Se je pa zato ves svet vključno s kakšno ažurno obveščeno vesoljsko postajo ustavil, ko je praznično razpoloženje tistega 29. decembra presekala novica o hudem padcu in še hujši poškodbi Michaela Schumacherja. Vse to veste. Vse to poznate.
Naj se trudimo zapisati še tako domiselno in poetično, v zvezi z dnevom pred natanko štirimi leti vam ne moremo povedati čisto nič novega. Še več, ne moremo vam postreči z ničimer, česar športni navdušenci po vseh kotičkih našega planeta ne bi poznali tako zelo dobro kot prizore iz največkrat videnega filma. Logično. No, precej manj logično pa je, da natanko štiri leta pozneje praktično nič novega (in tudi sicer praktično nič) ne vemo o vsem, kar se je s tako zelo priljubljenim Schumijem na tak ali drugačen način dogajalo od tistega dne dalje.
Na to temo nam je včeraj prišel pod roke zapis, ki ga v celoti objavljamo spodaj in ki se širi kot požar. Poziv izpod peresa novinarja kultnega italijanskega časnika La Gazzetta dello Sport dviguje ogromno prahu, cenjeni kolega je kot v sršenje gnezdo dregnil v največji tabu in ne predstavljamo si, da bi na današnji dan zapisali karkoli drugega kot popolno strinjanje ter popolno podporo. Zapisu in pozivu, s katerim Italijan precej ostro zahteva javno zdravniško poročilo in vso resnico o Schumacherjevem stanju. V svojem imenu, v imenu Michaelovih oboževalcev, v imenu njegovih dolgoletnih navijačev in v imenu javnosti.
V dveh relativno kratkih odstavkih z dodatkom udarne zaključne povedi je zapisano, izrečeno, sporočeno in povedano vse. Ob podpisu pod mojstrovino novinarskega ustvarjanja in človeškega dojemanja grozljivega položaja je težko dodati karkoli; morda le nadaljnji poudarek, da se je Schumacher s svojo družino naredil, ustvaril in obogatel zaradi navijačev, oboževalcev ter javnosti. In da je ne glede na pravico do zasebnosti držanje njegovega stanja v tako strogi tajnosti izrazito nepošteno. Pa v luči številnih nepotrebnih govoric in izmišljotin tudi prej škodljivo kot koristno.
#keepfightingMichael … Toda zdaj nam povejte resnico o Schumiju*
Štiri leta pozneje nam ne preostane nič drugega, kot da se oklepamo heštega. Ali da se tisti, ki verjamejo, oklepajo molitve. Iz hiše družine Schumacher še naprej ni nobene uradne novice. Zadnjo resnično zanesljivo je, pa še to neposredno, ustvaril družinski odvetnik Damm, ko je dobil tožbo proti tabloidu Bunte, ki je leta 2015 svoj članek naslovil Schumacher hodi. S tem je praktično priznal, da Michael na žalost ne hodi oziroma da vsaj ni hodil tedaj. Ob tem se je pisalo, da joče, se govorilo, da to počne, ko vidi otroke in ženo. Toda potem je obveljalo, da ne gre za reakcijo, ki bi jo proizvedla čustva. Kdor ima dovoljenje za vstop v hišo, kot denimo Jean Todt, Jean Alesi, profesor Saillant in kakšen manj znan družinski prijatelje, pa si ne dovoli, da bi mu ušlo kakšno pojasnilo ali komentar.
Po štirih letih bi želel imeti precej več od tega; želim javno zdravniško poročilo, ki bi milijonom oboževalcem in navijačem pojasnilo realno Michaelovo stanje. Kako je videti njegovo vsakodnevno življenje (če ga še lahko imenujemo tako), kakšno je upanje za kakršnokoli okrevanje in tako naprej. Popolnoma razumem zadržanost in zasebnost, navsezadnje je Michael vedno bil zaščitniški do družine in skoraj ljubosumno skrben, ko je šlo za zasebno sfero. Toda to z zdajšnjim položajem nima nobene zveze. Še več, prepričan sem, da si njegovi oboževalci in navijači zaslužijo vedeti resnico o zdravstvenem stanju. Ko je zmagoval (in ko je izgubljal), so bili oni zaslužni za marsikaj in bili so njegova povečana družina. Nočem fotografij, še manj posnetke. Hočem samo zdravniško poročilo, ki nam bo natančno povedalo, kako je s človekom, ki bo 3. januarja dopolnil 49 let in ki od leta 2014 svojega rojstnega dneva ne more normalno praznovati.
Hočem samo razlog za to, da bom znal ubesediti svojo naslednjo molitev.
*Opomba: zapis izjemno cenjenega avtorja Umberta Zapellonija v sloviti La Gazzetti dello Sport smo si za potrebe izražanja popolne podpore njegovemu pozivu drznili v celoti prevesti iz italijanščine. V upanju, da nam je uspelo ohraniti moč sporočila in udarnost sloga.
